občutek osamljenosti

Pozdravljeni!

Včasih imam tak občutek, kot da sem sama na tem ljubem svetu. Imam fanta, s katerim sva skupaj že štiri leta, živiva še ne skupaj. Problem je v tem, da se zelo malo vidiva, jaz bi bila rada več časa z njim, rada bi z njim zaživela, njemu pa se nikamor ne mudi. Stanovanje je začel delati še preden sva začela hoditi, manjka le oprema. Ne gre mi v glavo zakaj ne opremi stanovanja, kaj čaka? Res da je veliko službeno odsoten, pa vseeno. Zadnje čase se vidiva dvakrat na teden po dve urci, zanj je to dovolj, meni pa ne! Vse prijateljice so že poročene, al pa živijo skupaj s svojimi partnerji. Ves čas sem sama, obupujem, misel na to, da ne bo nikol bolje me ubija. Zbegana sem, imam občutek, da se ne bom nikol poročila, imela otroke…Ugotavljam, da me ne ljubi dovolj, nisem več tako zelo mlada, proti tridesetim grem. Kaj mislite vi, mi lahko kaj svetujete, me sploh ljubi, ko mu je pa tako vse vseeno?

Meni tale tvoja zgodba ni všeč. Če je vse tako, kot pišeš, potem zgubljaš čas. Verjetno boli in je težko, vendar, če ne boš kmalu temu naredila konec, bodo leta tekla in čedalje težje bo najti primernega partnerja.

Razmišljam enako kot Taja – in se zraven sprašujem, zakaj ne greš malo v družbo, namesto da čakaš sama doma. Odsvetujem ti, da tako podrejaš življenje komurkoli. Razmisli, kaj te veseli in se včlani v kakšno društvo. Ni nujno, da boš tam srečala novega partnerja, ampak vsaj osamljena ne boš. Ostati samski sicer ni najbolj prijetno, ampak po moje še vedno bolje kot vztrajati v zvezi, ki kar naprej zanika tvoja pričakovanja. Ampak pri tebi, mislim, še ni krize. Lep pozdrav!

Bila sem na istem kot ti,videvala sva se 1x do 2x na teden,pa ne za to ker se ne bi mogla videt,ampak zato ker sta mu 2 urci popolnoma zadoščali,tako kot ti praviš.Sem razmišljala da bi mu dala konec ,pa me je prehitel.

Če ga že sedaj čakaš, kaj šele bo z leti. Očitno mu nekaj drugega pomeni več torej naj bo tam! ti pa si čim prej polepšaj to kratko življenje.
Tudi ni pametno, da stanovanje ureja sam kajti tako te bo lahko ob vsakem času postavil pred vrata in ti povedal, da ni nič tvojega.
Za srečo dveh morata oba vlagati po svojih zmožnostih! PA SREČNO

Imam občutek, da te malo grabi panika – dvomim, da je tako razpoloženje najboljše za kakšen pogovor.
Malo se pomiri, razmisli, ali je ta fant res človek, s katerim se vidiš za vse življenje – pa ne samo zato, “ker si že toliko stara pa se vse kolegice poročajo”, ampak zato, ker ga imaš res rada in je to to. Če misliš, da ja, si pa organiziraj misli in se pripravi za pogovor – pa prej se s tipom zmeni, kdaj bosta imela pogovor – ne ga kar na lepem napasti. Bodi pripravljena, da se ne bosta zmenila vsega naenkrat, pusti mu čas, da do naslednjič premisli.
Mirno mu razloži, da se ti zdi, da je čas, da bi poskusila živeti skupaj in te zanima, ali je to tudi njegov načrt. Odgovori ti lahko nekaj stvari:
1. da, tudi on namerava živeti s tabo – v tem primeru naredita načrt, kako bi opremila stanovanje in začela s skupnim življenjem. Ponudi mogoče tudi, da ti opremiš stanovanje – v tem primeru naj bo ves čas jasno, kakšen je bil tvoj vložek, v primeru, da bosta kdaj šla narazen.

2. lahko se izmotava, ker on bi, ampak ne še sedaj, ker zdaj … – v tem primeru dobi konkreten odgovor, kdaj se bo lahko odločil, ali ja ali ne – pravzaprav mu postaviš ultimat, da moraš dobiti odgovor 1 ali 3 (bodi pripravljena, odgovor je lahko tudi ne)

3. on ne vidi, da bi lahko živel s tabo – v tem primeru ne zapravljaj svojega časa s tako neperspektivno vezo.

Ves čas naj bo to umirjen pogovor, brez jokanja, kričanja, kritik, da ne boš izpadla neuravnovešena histerična baba. Ne uporabljaj argumenta “vse moje kolegice pa že to pa ono “. Lahko mu samo enkrat razložiš svoje stališče in mu daš teden ali dva (v tem času se o tem ne bosta pogovarjala!!), da razmisli in ti da odgovor.
O tem, ali te ljubi ali ne, ti lahko da odgovor samo on, je pa na žalost tako, da so tipi večinoma ziheraši – ne nehajo veze, dokler nima druge na dosegu roke. Če se vidita samo dvakrat na teden za dve uri, si mu lahko tudi partnerka za seks in je to vse. Kar hočem reči, rezultat tega pogovora je lahko to, da boš samska. Ni pa to nobena tragedija, če se šele približuješ tridesetim, je še daleč od panike, kar se otrok tiče.
Pa veliko sreče pri pogovoru.