novembrsko poročilo s srečanja – končno :)

končno sem spravila skupaj obljubljeno, gotovo sem koga še pozabila, sprejemam reklamacije 🙂
vabljeni k prebiranju
T.

Ne samo, da cedim sline, tudi žal mi je, ker me ni bilo zraven – prenatrpan urnik. Upam, da bo naslednjič šlo. Pohvale Tinkari za reportažo.

Lep pozdrav in srečno

Ja, sline so do tal, dost bo, grem domov kaj pojest ;-)).

Suuuuper se bere in gleda ;-)).

Hvala TinkaraC, pridna si bila.

Tinkara, hvala za trud, da si tudi nam, ki nas ni bilo zraven, pričarala čudovito vzdušje. Ja, seveda sem “fouš”, saj sem vendar Slovenka :o)))
Lepe praznike!

Vladka

Hej, Tinkara!

Hvala, da si me z reportazo vrnila v tisto prijetno popoldne in vecer.

Lep vecer Babi

Hvala Tinkara za reportažo. Hvala tudi vsem udeležencem srečanja za vse dobrote in prijetno druženje. Se že veselim prihodnjega srečanja.

Da ne grem v novo leto brez poravnanih dolgov pošiljam še recept za Egejske lignje – kalamarakja krasata:

800 g. lignjev,
1-2 žlici soli,
2-3 mesnati paradižniki (kakih 350g) – (jaz kombiniram sveže paradižnike, ali pa pelate in paradižnik v tetrapaku),
šopek peteršilja,
2 stroka česna,
1/2 skodelice oljčnega olja,
1/8 l suhega belega vina,
2 noževi konici soli,
noževa konica popra,
žlica limoninega soka.

Lignje očistimo. Potem jih natremo s soljo (groba sol), oplaknemo pod tekočo vodo in narežemo na obročke. Osušmo jih. Paradižnik olupimo in narežemo na manjše koščke. Prav tako narežemo pelate, če jih uporabimo. Lignje cvremo na olju, dodamo vino, paradižnik, peteršilj in česen in vse skupaj pokrito dušimo še kakšne tričetrt ure na nizkem ognju. Na koncu dodamo še sol in poper in limonin sok.
– Povzeto po: Vse kuhinje sveta, Cankarjeva založba.

Ključni moment pri pripravi je trenutek, ko zadevo zalijš z vinom. Biti mora dobro vino, suho (obvezno prej preizkusi). Med mešanjem zalijš v trenutku, ko se lignji začno prijemati posode in so lepo zapečeni.

Zadnjič sem prebral še eno varianto, ki jo bom preizkusil ob prvi priliki. Tu očiščenih lignjev ne narežeš ampak jih popražiš na olju in potem vzameš ven in shraniš na toplo. Na istem olju popražiš česen da zadiši, dodaš vino, paradižnik, peteršilj in lignje in kuhaš. Podoben recept, malce drugačen izgled.

Lep pozdrav vsem. V novem letu pa vam želim, da bi s tem kar imate v življenju skuhali najboljše za vas in vaše drage.

Tine, Mija in trije nadebudni kuharji – Kristina, David in Ruben

Sončno dobro jutro vsem!

Po napornem tednu doma sem spet malo pokukala sem gor.
Tinkara poročilo je krasno… pravljično…
Da se ne bom kitila s tujim perjem:tista slikica zraven ni Kinta kunte (je tudi prelit s čokolado,a spodnji biskvit je tudi temen…),se bo lastnik te sladice javil in povedal katera je…

Lep ponedeljek vsem,Hali

sori, hali, potem sem pa falila – pa sem še saši rekla, da je to ziher to 🙁
No, saj ni važno, slastno pa je slastno, tako tvoje kot fotka 🙂

Ej, po koraku na tehtnico danes zjutraj, sem se zaklela, da danes začnem izpolnjevati novoletne zaobljube – iz leta 2002 :))))
T.

Ha ha ha,a ti tudi,jaz sem komaj našla ene hlače,ki sem jim lahko zapela gumb… če sem pa cel teden samo pekla,od tort,kruhov,kifeljčkov,da o piškotih ne govorim… pa še dva vikenda praznovanj me čakata… danes imam samo sadje (vsaj dopoldan,ker drugega nimam v pisarni 😉 )

sem se zaobljubila, da bom danes na mandarinah 🙂 ženske pa nesramno prinesle v službo vse ostanke s prazničnih miz, hodim okoli ko konj s plašnicami – nič ne vidim, nič ne vidim …
:))))
lep dan 🙂
Tina

Tinkara, tista “Kinta Kunte” je bila moja Jaffa :-))

avena, soriiiiii 🙂 ampak je bilo dobro 🙂
tebe pa sem čisto falila … že popravljam napako in pišem saši 🙂
T.

Hej!

Lep pozdrav in Tinkara – samo v vednost: Ker nisem uspela narediti preznica, sem ga kar kupila v domaci trzaski slascicarni ( tudi tako se je treba kdaj znajti) in potem ga na koncu podarila Danici za v zahvalo nas vseh:))) Si ga je posteno zasluzila:)))

Ne shujsajte prevec:) Bo se casa celo leto, ali od naseldnjega ponedeljka naprej! Pri nas je tak soncek,samo sneg bi se rabili. Babi

Prejšnjo sredo sem bila v Benetkah, na Dalijevi razstavi, bilo je božansko, z možičkom sva uživala v kulturnih trenutkih in v hrani. Le noge so me bolele, ker sva celo mesto prehodila …

A morda katera ve, kako se naredi beneška krema?
Tina