Vendar pa je potrebno poudariti, da kazenski postopek zoper mladoletnike poteka drugače od »rednega kazenskega postopka«, v večji meri se v postopek pritegnejo starši in Centri za socialno delo, drugačni pa so tudi ukrepi, ki se mladoletnikom lahko izrečejo.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa, da morajo pri procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik navzoč, zlasti pa pri njegovem zaslišanju, organi, ki sodelujejo v postopku, ravnati obzirno in upoštevati mladoletnikovo duševno razvitost, občutljivost in osebne lastnosti, da ne bi kazenski postopek škodljivo vplival na njegov razvoj. Hkrati pa morajo preprečiti tudi vsako nedisciplinirano obnašanje mladoletnika z za to primernimi ukrepi.
Postopek zoper mladoletnika se lahko začne samo na zahtevo državnega tožilca. Samo v določenih primerih lahko oškodovanec sam predlaga (za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog ali zasebno tožbo), da senat za mladoletnike uvede postopek, v kolikor ga ne uvede državni tožilec.
Zoper mladoletnika se najprej izvede pripravljalni postopek na katerem se izvedejo predlagani dokazi, zaslišanje mladoletnika in morebitnih prič. V tem postopku se poleg okoliščin, ki se nanašajo na samo kaznivo dejanje, ugotavljajo tudi okoliščine o mladoletnikovem življenju, njegovi duševni razvitosti in druge okoliščine o njegovi osebnosti.
Po končanem pripravljalnem postopku se nato državni tožilec odloči ali bo zahteval izrek kazni oziroma vzgojnega ukrepa ali pa bo postopek zoper mladoletnika ustavil.
V kolikor tožilec nadaljuje s postopkom poda predlog za izrek kazni ali vzgojnega ukrepa.
Sodnik za mladoletnike predlogu primerno razpiše sejo senata (izrek vzgojnega ukrepa) ali glavno obravnavo (izrek kazni ali zavodskega ukrepa). Po opravljeni seji ali glavni obravnavi senat izreče svojo odločitev in izreče kazen ali vzgojni ukrep.”