norveška
O Norveški je že ogromno napisanega v drugih temah,..pa vseeno. Seveda je drago, vendar odvisno kako se znajdeš. Sama sem potovala z avtom in tudi v bodoče načrtujem potovanje po Norveški z avtom. Ker sem poleg drugega obredla tudi celotno zahodno obalo, to pomeni tudi veliko trajektov. Npr. za pot dolgo probložno 350 km od Aalesunda do Bergna. potrebuješ prevoz s tremi trajekti. Cene za avto pa so neprimerno nižje kot za avtodom in tu se da privarčevati. Vsekakor moraš na pozabiti na restavracije in lokale, hrano moraš imeti obvezno s sabo.
Nočitve v kampih so sprejemljivih cen naprimer šotor od 15 – 20 €, hišica za dve osebi od 35 – 50 €,..kar je v primerjavi z ostalimi stvarmi kar ugodno. Zelo drago je gorivo, tako da se ti tudi iz tega vidika izplača na pot odpraviti z avtom in ne z avtodomom. Mislim da pride ta v poštev, če je potnikov več, da se stroški delijo.
Rentanje gor odpade,.. Absolutno pa je potrebno dobto splanirati pot, saj so omejitve izven naselja vklučno z avtocestami, katerih je bore malo, 90 km/h- To pomeni, da da lahko za pot od enega kraja do drugega, ki je dolga 300 km, poorabiš cel dan. Norveška je zelo hribovita, veliko turistov z avtodomi promet še upočasne.
Hrano , kar pač potrebuješ sveže, je najboljše kupiti v manjših mestih v trgovinah. Lansko leto je bilo mleko cca. 1,5 €, ,..tako da osnovna živila niso tako draga. Te pa oskubejo na vsakem možnem koraku in ob ogledu vsake zanimivosti (npr. plačilo parkirnine po osebi :0)).
Denar lahko sicer menjaš gor, sicer večinoma ni težav s plačili s karticami, sem pa naletela na kamp, kjer so sprejemali samo gotovino in to NOK-e. Zelo fino je če veš da bankomatu rečejo Mini Bank,..je pa bolje opraviti večji dvig gotovine, saj Norveška ni v EU, zato ti banka zaračuna še lepo provizijo ob vsakem bankomatskem dvigu.
Vsekakor pa priporočam pot na Norveško, lepšega na svetu zame pač ni..
Popolno arktično doživetje
Besedilo in fotografije: Tomaž Marš
Svalbard je otočje, ki ležijo 1600 kilometrov severno od Tromsa, med 76 in 81 stopinj severne širine. V zadnjem času postajajo priljubljen cilj nekoliko bolj avanturističnih popotnikov. Predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti, v primerjavi z drugimi arktičnimi območji, jih iz leta v leto obišče vse več turistov.
Vmesni postanek letala med Oslom in Longyearbyenom v Tromsu, najsevernejšem mestu Norveške, ki mu Norvežani in drugi pravijo vrata v polarna arktična območja sveta, ni obetal nič dobrega. Zima je že pošteno zakorakala v tamkajšnje severne kraje. Z zasnežene in mokre vzletne steze letališča v Tromsu se je letalo hitro prebilo skozi gmoto temnih in težkih oblakov ter dvignilo nad njimi v sončno nebo. Po dveh urah leta se je oblačna gmota pod nami nenadoma odprla in v vsej svoji lepoti so se pokazali prvi obrisi otočja Svalbard. Popotnik si skoraj ne bi mogel zamisliti lepše uverture v polarno avanturo. Želja vsaj enkrat videti, na žalost hitro spreminjajoče se in, še huje, počasi izginjajoče arktično prostranstvo našega planeta, se je končno uresničila.
Najsevernejše stalno naseljeno območje sveta
Svalbard, le dobrih 1300 kilometrov oddaljen od severnega tečaja, je vsekakor eno izmed zadnjih divjih in nedotaknjenih območij Evrope. Otočje s površino okrog 61.000 kvadratnih kilometrov sestavljajo štirje večji otoki, med katerimi je največji Spitsbergi, sledijo Nordaustlandet, Baretsøya in Engeøya in številni manjši. Po podpisu Svalbardskega sporazuma je otočje prešlo pod upravo Norveške, preostalih štirideset držav podpisnic pa ima v skladu s sporazumom pravico v omejenem obsegu izkoriščati naravna bogastva otočja in opravljati znanstvene raziskave. je s svojimi štirimi, stalno naseljenimi naselji pravzaprav daleč najsevernejše območje sveta s stalno naseljenim prebivalstvom. Največje naselje in administrativno središče je Longyearbyen z okoli 2000 prebivalci, sledijo mu Barentsburg, rusko rudarsko naselje s 400 prebivalci, norveško rudarsko naselje Sveagruve in daleč na severu otoka Spitsbergov Ny‑Ålesund, mednarodna znanstvena postaja s 40 do 100 prebivalci ter manjša raziskovalna postaja z 10 do 20 znanstveniki, ki jo upravlja Poljska. Poleg teh je na otoku še nekaj zapuščenih in nenaseljenih rudarskih ter lovskih postojank.
Longyearbyen spominja na majhno norveško vasico, ki je le 1300 km oddaljena od severnega tečaja.
Longyearbyen
Pristanek na majhnem, vendar popolnoma opremljenem letališču v Longyearbyenu je obetal pravo polarno avanturo. Že po izstopu iz letala nas je konec septembra pričakal mrzel polarni zrak. Vendar je sam pogled na okoliške zasnežene gore, predvsem pa na v daljavi bleščeče se ledenike pričaral občutek, da bo v vsej lepoti in divjosti narave zlahka premagati in pozabiti občutek mraza. Longyearbyen je na prvi pogled videti kot majhna norveška vasica z značilnimi barvitimi hišami, ki pa ima vso infrastrukturo, potrebno za dokaj ugodno življenje njegovih prebivalcev. Mesto leži ob morju, pravzaprav ob fjordu.
Ob pogledu na ledenike se popotniku narava razkrije v vsej svoji veličastnosti.
Zgodovino Svalbarda je zaznamovalo premogovništvo
Že samo bežen pogled na okoliške hribe daje vpogled v bližnjo in daljno preteklost Svalbarda in Longyearbyena. V samem mestu in bližnji okolici je mnogo ostankov rudarske in lovske dejavnosti, ki sta vsekakor najbolj zaznamovali zgodovino Svalbarda. Še vedno pa je premogovništvo poleg turizma in raziskovanja najpomembnejša gospodarska panoga.
Veličastna narava
Okolica Longyearbyena omogoča vrsto različnih arktičnih aktivnosti (odvisno od letnega časa). Najlepši čas za obisk Svalbarda sta, vsaj po mnenju domačinov, pozna jesen in zgodnja pomlad. Takrat so zasnežene gore in ledeniki otočja zaradi sonca, ki je ves dan nizko na obzorju, osvetljeni s prelepimi nežnimi oranžnimi in vijoličnimi barvnimi odtenki, kar obiskovalcem pričara prečudovito doživetje. Vendar je za gibanje v divji naravi zunaj naselja potrebno nekaj priprav, ki so nujne za preživetje v ekstremnih razmerah. Severni medved je tam nesporni vladar narave, na kar opozarjajo tudi prometni znaki, ki jih verjetno ne boste srečali nikjer drugje na svetu kot na Svalbardu. Nekaj sto kilogramov težke živali so pravzaprav številčnejše od stalnih prebivalcev Svalbarda in so z zakonom popolnoma zavarovani. V primeru srečanja s severnim medvedom je verjetnost, da bo obiskovalec njegovega kraljestva ‚potegnil ta kratko’, zelo velika, zato je nošenje orožja zunaj naselij obvezno. Pozno jeseni je narava na Svalbardu že odeta v zimsko podobo. Zgornji sloj trajno zamrznjene zemlje – permafrosta, ki čez kratko poletje odmrzne in se spremeni v cvetoče planjave, znova zmrzne. Na poletno bogastvo cvetic kažejo le še njihovi ostanki, na katerih se pasejo severni jeleni. Da je otočje v bližini severnega tečaja, kažejo temperature, ki so pozimi lahko tudi več mesecev od –20 do –30oC. Ob takih temperaturah je treba upoštevati še močne vetrove in snežne viharje.
Najlepše arktično doživetje je polarni sij.
Polarni sij
Obisk polarnih krajev ni popoln, če obiskovalec ne vidi Aurore borealis ali polarnega sija, za kar pa mora biti izpolnjenih več pogojev. Polarni sij je namreč viden le v popolnoma jasnih nočeh, kadar ni bodisi naravne svetlobe polarnega polnočnega sonca ali umetne svetlobe. To pomeni, da je večja verjetnost videti polarni sij le v jasnih in mrzlih polarnih nočeh. Predvsem pa se je treba znajti ob pravem času na pravem mestu. Ko enkrat imamo takšno srečo, to verjetno v vsakomur spodbudi spoštovanje do narave in veliko željo po ponovni vrnitvi v neizmerno lep konec sveta.
Več lahko preberete v številki 122.
http://www.svetinljudje.si
denar za norvesko lahko v koncni fazi zamenjas tudi na trajktu, ni nobenih tezav, je pa tečaj nekoliko slabsi… drugace pa v mesrtih mrgoli forexev in podobnih menjalnic… je nekoliko drazje, predvsem sadje in zelenjava… tako da sam sem imel izkusnjo, ko so eno nektarino prodajali po en evro… tako da je zaloge zadja in zelenjave priporočljivo imeti od doma…
mi smo sicer kampirali, tako da smo bili v kamniku v trgovini od ETE in tam nabavili nekaj kozerv, nekaj tunine in na sami poti izumili kar nekaj receptov iz omenjenih sestavin na enem gorilniku. improvizacije in poenostavljanje je bilo nase vodilo…
lp, tomaž
Pozdravljeni!
Glede cen na Norveškem priporočam malo iskanja, saj smo o tem že veliko pisali. Vsekakor priporočam čim več hrane iz Slovenije.
Letos poleti smo bili na Norveškem. Nikjer nismo plačevali z EUR, niti v kampih ne, je pa res, da smo imeli kartice in dovolj NOK. Glede kartic ni bilo nikjer problemov. Na veliko plačilnih mestih so zahtevali PIN kodo in osebni dokument. Kodo si moral vedeti tudi na bencinskih črpalkah, kjer je veliko samopostrežnih aparatov (še posebno na bolj odmaknjenih krajih in v nočnih urah).
Lep dan.
Letos poleti smo z avtodomom prepotovali celo Norveško od Osla do Lafotov in Nord Kappa.Cene
avtokampov so med 10 in 20€. Hrana je precej dražja kot pri nas, zato je dobro če jo imaš s seboj.
Cene cestnin in trajektov niso pretirane. Denar smo sproti dvigovali na bankomatih z BA kartico- maestro, kar se je pozneje pokazalo za najboljše, saj smo za 1€ dobili skoraj 1 krono več kot pri menjavi v menjalnici na Norveškem.Norveška pokrajina čudovita, imaš kaj videt.
Da je Norveška draga? Jaz bi prej rekel, da je drago na Hrvaškem, tudi hrana. Dražje kot pri nas je sicer res, ni pa “ful drago”, pravzaprav zelo odvisno kdaj si tam in kaj želiš, predvsem pa, kot je tu že napisano – kako se znajdeš. Bolj, ko se boš znašla ceneje bo. Pomemben je tudi letni čas. Mi smo probali poletje in zimo. Npr. tam kjer poleti za parkirnino plačaš 180 NOK je sedaj (izven sezone) zastonj. Če menjaš v banki, potem menjaj večjo vsoto naenkrat. Provizijo računajo od posla, ne od zneska (1 menjava – 1 provizija, 10 menjav – 10 provizij, najnižja provizija pa je v Sparkasse). Nočna mavrica (polarni sij) nam ni bila usojena, tako da smo že sklenili zimsko verzijo ponoviti. Opozarjam pa vse, ki razmišljate o polarnem siju, da je zadeva podobna kot z našimi hribi. Če greš prvič na Triglav, potem ne izberi severne stene! Se razumemo? Peljati se čez Laponsko, ko je zunaj vsaj -20 stopinj, noč in kakšen meter snega pač ni za začetnike, če seveda nimate samomorilskih nagnjenj. Za izkušenejše pa je to doživetje še bistveno lepše kot poleti. Vsaj za nas je bilo tako! Naslednji obisk severa bo zagotovo spet pozimi! In tudi Svalbard je na seznamu destinacij že zapisan!
Tudi mi smo prepotovali Skandinavijo lansko poletje. Cene so višje kot pri nas, vendar smo bili presenečeni nad ugodnimi cenami kampov glede na to kaj vse nudijo.Mi smo si kuhali sami, kar je bilo ptrebno smo kupili v večjih marketih (prevsem svežo zelenjavo ipd.). Nas je očarala ter se bomo še vrnili.
Denar smo dvignili na bankomatu 1xdvig malo preračunali. Drugače plačali s karticami, gorivo, trajekte, ogledi oz. kar so bili višji zneski.
Se definitivno strinjam s “Truplo” glede cen, kar sem v raznoraznih mojih prejšnjih odgovorih že obširno pisala (zato priporočam Iskanje).
Tebe “Truplo” pa bi prosila za malo več informacij glede zimske Skandinavije – predvidevam, da si bil sedaj decembra. Do kje ste prišli, kako ste potovali, kje ste spali? Že poleti je skrajni sever manj obljuden, kako je pa sedaj?
Tega podviga si tudi mi želimo.
Lep dan.
Blizu Mojcej, bili smo novembra. Šli smo po Švedski navzgor do finske meje, nato na severozahod mimo Kirune in Abiska do Narvika, pa čez na Lofote, potem pa po Norveški dol do kraja Molde, na E136 do Lillehammerja in spet nazaj čez Dansko – 24 dni.
Za vse ostalo z veseljem pomagam, povej kje te lahko najdem mimo tega foruma. Če ti povem, da že razglednico ni enostavno kupititi, potem sem ti verjetno veliko povedal, kako je sedaj tam na severu. Čeprav severni jeleni v snegu so pa zakon!
kar se tice severnega sija (polarni sij, aurora borealis) je fino mal pregledat, kako je s soncevo aktivnostjo in kako je s stabilnostjo vremena. najboljs je, ce smo pod vplivom islandskega ali sibirskega anticiklona, kar se tice sonceve aktivnosti, je pa itak ciklicna. letos je precej neugodno, baje da je najmanjsa aktivnost v ciklu 6., 7. let. jst sem zaedvo spremljal na http://www.spaceweather.com/, kjer je kr v redu opisano kako pa kaj je s temi cikli…
je pa tko, da je treba it dost na sever, da se barve mesajo… moji finski kolegi pravijo, da ga celo v rovaniemiju (bozicek) ni vidno prov pogosto… tako da je treba na sever. kiruna in podobno je ze kr v redu – samo povem, kaj so mi povedali na finskem…
kar se pa cen tice, se popolnoma strinjam – je drago, ampak se da cist prezivet. tako da se da zelo spodobno prepotovat vse te drzave…
tomaž
http://www.gaisma.com/en/location/levanger.html
najdeš kar nekaj informacij
Forum je zaprt za komentiranje.