Nisem vzgajala salonskega pudlja, zdaj pa imam

Ravno sva s sinom po hudem prepiru in moram malo očistiti svojo glavo. Me zmatra in nabije pritisk v višave, ampak vem da sem si v bistvu sama kriva.

Ko se nama je rodil sin sva sklenila, da se bova šla demokratično vzgojo, kar pomeni, da otroka ne bova zatirala, da bo vedno tudi on imel svoj glas. Vse lepo in prav, dokler ta otrok ni postal najstnik.

Vedno so mi bili všeč otroci, ki so razmišljali s svojimi glavami, so znali reči ne tudi črednemu nagonu in zdelo se mi je prav, da z vzgojo krenemo v to smer tudi z našim otrokom. Fant je brihte, zna razmišljati s svojo glavo, ne gane ga, če gredo vsi v eno smer, on pa v drugo, če se mu tako zdi prav. Nikoli mi niso bili všeč kimavci in salonski pudlji. Sina sem naučila tudi ene vrline, ki manka ljudem in to je argumentiranja, da ima vsak zakaj tudi zato. Odrašča v odločnega in samozavestnega mladega ćloveka, ponosna sem nanj, po drugi strani pa meni žre živce z vrlinami in znanji, ki sem jih ga učila. Upira se mi, o vsaki stvari, ki mu ni všeč bi parlamentiral in argumentiral. Kakšen dvorezen meč. Če bi takrat ko smo otroke delali imela današnjo pamet, ne vem če bi z vzgojo krenila po tej poti. Morda bi mi bilo lažje, če bi ga učila, da sem jaz avtoriteta in kot taka imam pač vedno prav, saj pod mojo streho in za moj denar.

Kaj pa vi, se vam zdi, da ste z vzgojo krenili v pravo smer, vam je všeč njihov odnos do vas, so vam všeč otrokovi nazori, pogledi na svet, kako se znajde med ljudmi,..? Bi naredili kaj drugače?

jep – mame in neodločni očetje ste nas pripeljali v to kloako v kateri smo – protesti brez osnove (celo proti sodljudem, ki bi se npr. cepili …), cuzanje € kot nevladniki (WTF – da nevladnikom vlada dodeljuje sredstva v proračunu ???),
lapači kar odolgem in počez brez, da bi vsaj poročila kdo poslušal (ko so podani argumenti, demantiji) … cela štala, ker ni kuhančkov …
Začelo se je še v Jugi z zahtevami mamic, da njihovi sončki služijo JNA v SLO in, da so za vikend lahko doma, da jih mamice operejo in nahranijo ☺☺☺
… in tako naprej do popolne srkljanosti in imetja lastne “volje” … na račun davkoplačevalcev

No, tudi midva sva tako vzgajala, le da smo parlamentirali se pred puberteto, v puberteti ne vec, je ze locil prav od narobe, se je ze prej na napakah ucil, pa tudi kot najstniku sva mu dovolila, da dela napake. Jasno, da se je upiral, kot se vsi najstniki, ampak ni bilo tako hudo, sva mu kar zaupala.

@ Mommy of one

Niste naredili narobe, temveč premalo.Bolje, da se otroke uči “moč argumenta” kot “argument moči”. Zraven pa seveda še… kaj je prav in kaj narobe, spoštovanja, sodelovanja, sklepanje kompromisov, odgovornosti, pravičnosti…

Moji so kar dobro izpadli. Lepi po mami… pametni po atiju. ?

.https://www.youtube.com/watch?v=Vu5oETD7Zp4

Nam je že pediatrinja rekla, da so otroci z močnim karakterjem preizkus za starše, za naprej v življenju naj pa bomo samo veseli, da so tako, ker se ne bodo pustila hebati. Rekla je da je to profil vodstvenega kadra. Še malo zdrži pa bo vse drugače/ konec najstništva.

Svojemu otroku rečeš “salonski pudelj”?

saj piše, da ni vzgajala salonskega pudlja, torej ne reče tako svojemu otroku pač pa otrokom, ki jih mame vzgajajo v idealne, take za razstavo, če veš kaj mislim. Take, ki se bodo nekje izgubili, ki bodo celo življenje sive miši, ki bodo celo življenje trpeli zaradi ambicioznih mam, ki so svoje frustracije zdravile na svojih otrocih.

Aha, naš je malo podoben, sem ga namenoma učil debat in dobre argumentacije, misli pa itak hitro. A hkrati je tudi precej jasno, kdaj je dovolj tega in je za narediti, kar “tastaradva” rečeta.

To je sicer redko, a včasih je treba. Nekako kar peljemo in tudi, ko se skregamo – je potem hitro narejeno in se pomirimo v roku par 10 min. Ima pa široka razgledanost, hiter um in znanje debatiranja svoje prednosti. Zmaguje v debatnih tekmovanjih… Madona, če bo politik, ga bom pa tepel!

hahaha

avtorico pa je samo sram priznati, da ji je domači narcisek zrasel čez glavo.

Meni se zdi to samo dobro. Treba je vedet še, da tudi starši delamo napake in kdaj česa ne razmišljamo na pravi način. Počakaj, da puberteta spusti, potem bo pa super. Nisi vzgojila ovce in za to ti bo celo življenje hvaležen, ti pa si in boš lahko ponosna.

Od majhnega sem ju naucila discipline. Tukaj nisem popuscala. So stvari ki se morajo in so stvari, ki se hocejo. Smo se pogovarjali, pregovarjali in vse kar pase zraven. Vsak otrok je drugacen, ce jih imas 10 bos imel 10 razlicnih kljub isti vzgoji, zato je treba po mojem mnenju vzgojo prilagodit.  Oba sta (za zdaj) izpadla ok. Opazam pa da ima hci tisto posebno inteligenco, podedovano po mojem ocetu. To imas ali pa nimas. Sin je malo krivinasa po meni in trmast po fotru, kar se mi ne zdi slabo, vcasih moras nekatere stvari v zivljenju osvojit s pametjo in ne z garastvom. Work smart not hard :))

Bistveno lazje je parlamentirati z 10 letnikom, kot s 16 letnikom, a to, kar delas z 10 let starim otrokom, se pri njegovih 16 krepko pozna.

Razmisljanje s svojo glavo in argumentiranje je fajn stvar, ce je sposoben tudi kriticnosti in zdrave pameti, ker ce parlamentira v nedogled samo za neko svojo korist, bo dober politik za mnozico ovc, kaj vec od tega pa ne.

Ena omenja disciplino, tega pri nas ni bilo ne vem koliko, sva pa oba z mozem nacelna, jaz sploh, ta nacela in vrednote sem uspela kar dobro prenesti otroku, tako da v puberteti res nismo imeli nekih tezav.

In zaupanje, to mora biti obojestransko! Ce se to podre, je jeba.

no, če moraš s 16 letnikom parlamentirat dve uri, da je smeti treba odnest v kanto, potem ni problem v pokončnem, razmišljujočem 16 letniku, ampak nekje drugje.

Po eni strani je običajno, da se mladostniki v tem obdobju osamosvajajo, nekako gradijo svoj vrednostni sistem, kar je pravzaprav dobro. Pogosto se to kaže tudi kot upor proti najbližjim (spomnimo se, kolikokrat sml si v življenju rekli, da ne bomo taki kot ata, mama, teta,…).

Po drugi strani pa je vprašanje, koliko ste fantu privzgojili socialnosti. Tanka je meja med tem, ali se mladostnik upira v “jaz” smeri, ali v “mi” smeri, a vendar opazna.

Vsekakor verjamem, da ste ravnali po najboljših močeh in v dobri veri. Dovolj dobro. Sedaj pa je čas, da ga podprete pri vstopanju v svet odraslih. Kajti čeprav tega ne bo nikoli priznal, je tisto, kar v tem trenutku turbulentnega notranjega doživljanja najbolj potrebuje, je trdna opora.

Se strinjam!

O cem takem mi nismo parlamentirali niti pri 10ih letih, se manj pri 16ih!

Trenutno imamo probleme s starimi prdci, ki si filajo žepe že dve leti.

Ahahahaha naši trije so isti. Ampak točno vedno, kdaj lahko parlametnirajo in hvatajo krivine in kdaj je vrag uzel šalo in je treba ubogat na prvo besedo.

Pri nas ni demokracije. Je kar diktatura. Bolj ali manj mehka. Laho (in tudi jih) izrazijo svoje ideje/mnenja, ampak na koncu sva z očetom tista, ki bosta rekla kako in kaj.

Popolnoma nič takega, da so otroci samozavestni, ampak ti si vzgojila narcisa. Nasprotovati vsaki stvari, je bolj neumnost kot neka vrlina. In potem dobimo odrasle ljudi, ki so proti temu, da njihov otrok telovadi, ker pač si bo nohte poškodovala itd itd. Bolj pametno je vzgojiti človeka, ki razmišlja o zadeva ne da stalno nasprotuje. Ker včasih preprosto nečesa ne pozna

Permisivna vzgoja, ki se ni izkazala za dobro.

Zajebala si/sta. Pri nas sem jest fotr, šef bajte. Vse je, kot jaz rečem, ubogajo me na besedo. Otroka stara 13, 10 sta ful pridna, se rada učita, nobenih težav v šoli in doma, rada delata zunaj in v hiši. Vedno sem jima dal vedeti, kdo je njun vodja. Sedaj sta odlično pripravljena na svoje življenje. Ponosen sem na njiju. Sta zelo samostojna iz iznajdljiva. V družbi si znata izboriti mesto. Staršem priporočam poslušanje in branje Romana Vodeba.

Misim, da je glavna stvar tukaj, okoli česa se parlamentira. Kot so že drugi povedali, eno je imeti demokracijo, ko pri bistvenih stvareh soodločajo tudi otroci. Recimo kam iti na dopust, ali bo oblekel rdečo ali modro bundo, ali imeti računalnik eno uro ali dve uri itd. Čisto nekaj drugega pa je pustiti, da ti serje po glavi, ali bo sploh odnesel smeti, ali bo za seboj pospravil svoje cunje, ki ležijo po tleh, ali bo šel v šolo ali ne, ali bo zunaj pri 13. letih do dveh zjutraj ali samo do devetih itd.

Razumeš, kam merim? Gre za dve povsem različni stvari. So stvari, kjer imajo v rokah starši škarje in platno in tu ni kaj, to je treba narediti. Ne boš menda poslušala njegovih agumentov, zakaj je pametno pustiti šolo in ne iti v službo ter živeti na stroške staršev??

Torej je glavna stvar ta, da nam poveš, okoli česa se sploh kregata? Ker tole “razmišljanje s svojo glavo” je pri nekaterih starših šlo v popolnoma druge dimenzije.

Točno to! Takega ima moja prijateljica in vsa vesela pove, kako je otroka vzgajala, da “misli s svojo glavo”. To pri njih pomeni, da ne očeta ne njo čisto nič ne posluša. Z njim se krega vnedogled (oziroma pardon, parlamentirata), da mora dati posodo v pomivalca, ker je to njegova zadolžitev. Samo to! In on vleče ven argumente, da tega ne bo počel, ker je ponižujoče. Halooooo!! Ker je to fizično delo, ki naj bi ga opravljali nižje sposobni ljudje in ko bo on na svojem, bo imel služkinjo. Ko mu reče prijateljica, da kaj pa ona, ko vse dela, ali je to ponižujoče. Odgovor: tvoja stvar, če se hočeš poniževati, zaradi mene pusti vse tako kot je. Ko bomo rabili kakšno cunjo, bomo že oprali. Ti si tista, ki hočeš, da je pospravljeno, če to hočeš, delaj.

In ona vsa ponosna, kako otrok argumentira. Mene je na rit vrglo, ko sem to poslušala. ti ki razmišljajo s svojo glavo na tak način, vidijo samo svoje pravice, nobenih odgovornosti. Tako vzgajate egoistične individualiste, ne pa pokončne odgovorne ljudi.

Jap, tisti zgoraj imajo popolnoma prav. Eno je debata glede tega, da mu dovoliš biti po pouku v srednji šoli še eno uro s prijatelji, pa da pride domov ob 16.00 namesto ob 15.00. Ti praviš, da hočeš, da pride takoj iz šole domov, on ti pa argumentira pametno, da ne vidi razloga, saj za nalogo in učenje ima še vedno čas (ima dobre ocene), poleg tega pa tudi vidva prideta domov šele po 16.00 uri. V tem času uspe narediti vse, kar mora, zato bi rad ostal s prijatelji, s katerimi ne pijejo in ne kadijo, pač pa malo postavajo po parku in se menijo. Okej, to je eno. Dobri argumenti, zakaj mu tega ne bi dovolili.

Ampak nekako se mi zdi, da gre pri tebi bolj za to, da ti on argumentira, zakaj je dobro ostajati vsak delovni dan do devetih zvečer zunaj in šele potem priti domov, za šolo in za dom pa nič narediti. Ali pa zakaj je kul, če je na rač ali telefonu cel popoldan, večer in še ponoči.  To pa nima nobene zveze z vzgojo pokončnega neodvisnega človeka, ampak ima zveze s tvojo nesposobnostjo vzgoje, s tem, da ti je mulc že zrasel čez glavo in s tem, da nimaš nobene moči. Mulac te ovija okoli prsta in ti kaže sredinca. In kaj misliš, bo tak mulc, ko zraste, počel v službi? Dva tedna bo tam, potem bo pa domov k mamici prišel, rekoč, da ga tam nihče ne razume in da zahtevajo od njega, da bleja z drugimi. On že ni ovca in razmišlja s svojo glavo, zato ne bo tistega projekta naredil v roku, ki ga je šef določil, ker je to brez veze. Pa kaj potem, če so ga drugi čakali, saj so tudi oni ovce!!!Se bojim, draga avtorica, da gre za ta drugi “model” krasne demokratične vzgoje.

Mislim, da imaš odličnega sina. Če bi bilo sedaj drugače, bo bilo narobe.

Ć

Narobe si razumela, ljubica, tvojemu reče tako.