Nikoli je nisem imel rad
Vsak se vsaj nekajkrat v življenju zaljubi, tako sem se tudi jaz. Sledilo je vse po protokolu, zaroka, poroka, skupno življenje, porod. Vse je bilo bliskovito, dokler je hormonsko ogledalo še bilo zaljubljeno. Pol ko je to minilo, je minilo zame vse. Trpel sem še par let in pri temu skoraj vsak dan razmišljal, kako se je znebiti tako, da bo čimmanj boleče za otroka. Ko nisem našel željenega načina sem ji nekega dne enostavno rekel, da se hočem ločiti. Sledilo je mučno obdobje amapk sem vstrajal. Sedaj spet diham s polnimi pljuči, ko se je končno tudi fizično odstranila od mene.
Ženska je lepa, načeloma z njo ni nič narobe, samo meni je na koncu že njen dotik ali pogled nanjo povzročil slabost. Če zaljubljenost ne preraste v nekaj več se s takšno osebo enostavno ne da živeti. Groza.
Predvidevam, da nisem edini.
Težava modernega časa je mantra o metuljčkih, romantični mit o idealnem drugem, odrešitelju, ki bo z zamahom čarobne paličice odrešil mene vseh težav, da bi lahko potem živela srečno do konca svojih dni.
Domnevam, da nas je precej takšnih, ki občutimo, da nas zveza, oz. odnos bolj kot ne izčrpava. Razlogi so lahko takšni ali drugačni. sem mnenja, da si storil pravo stvar.
Eh… kaj češ… eni pač rabijo več cajta, da jim potegne… pa ne ženska. ?
iDESI952, 10.11.2021 ob 12:34
Težava modernega časa je mantra o metuljčkih, romantični mit o idealnem drugem, odrešitelju, ki bo z zamahom čarobne paličice odrešil mene vseh težav, da bi lahko potem živela srečno do konca svojih dni.
Domnevam, da nas je precej takšnih, ki občutimo, da nas zveza, oz. odnos bolj kot ne izčrpava. Razlogi so lahko takšni ali drugačni. sem mnenja, da si storil pravo stvar.
Zakaj si ti še s svojo?
nevem nevem, 10.11.2021 ob 11:23
Vsak se vsaj nekajkrat v življenju zaljubi, tako sem se tudi jaz. Sledilo je vse po protokolu, zaroka, poroka, skupno življenje, porod. Vse je bilo bliskovito, dokler je hormonsko ogledalo še bilo zaljubljeno. Pol ko je to minilo, je minilo zame vse. Trpel sem še par let in pri temu skoraj vsak dan razmišljal, kako se je znebiti tako, da bo čimmanj boleče za otroka. Ko nisem našel željenega načina sem ji nekega dne enostavno rekel, da se hočem ločiti. Sledilo je mučno obdobje amapk sem vstrajal. Sedaj spet diham s polnimi pljuči, ko se je končno tudi fizično odstranila od mene.
Ženska je lepa, načeloma z njo ni nič narobe, samo meni je na koncu že njen dotik ali pogled nanjo povzročil slabost. Če zaljubljenost ne preraste v nekaj več se s takšno osebo enostavno ne da živeti. Groza.
Predvidevam, da nisem edini.
Kakšen odnos si imel s svojo materjo? je bila hladna do tebe, v prvih letih življenja, oziroma med 10im in do nekje 15 leta? Si nedojen na prsih morda?
Tak odnos do žensk se podzavestno zgradi pri moškem zaradi nematerinskega odnosa matere do svojega otroka v prvih letih življenja, ko ni tiste pristne vezi med dojenčkom in materjo.
tvoj problem je psihično globji, 10.11.2021 ob 15:07
Kakšen odnos si imel s svojo materjo? je bila hladna do tebe, v prvih letih življenja, oziroma med 10im in do nekje 15 leta? Si nedojen na prsih morda?
Tak odnos do žensk se podzavestno zgradi pri moškem zaradi nematerinskega odnosa matere do svojega otroka v prvih letih življenja, ko ni tiste pristne vezi med dojenčkom in materjo.
https://www.primorske.si/2018/08/02/na-njenih-prsih
dostaljveni otroci od dojenja čutijo to kot psihično travmo, nemirno spijo, ker jim je s tem odvzeto poleg prehranjevanja tudi še kako potrebno ljubkovanje v tako zgodnji fazi življenja..
Eni ne veste, kaj je zaljubljenost. Menda se nista porocila in zanosila v 9ih mesecih??? Torej, ce je bila to zaljubljenost, je imela cas minit, se preden sta se odlocila za druzino. Tu je nekaj drugega poleg. Ko imas nekoga rad, ne mine iz danes na jutri. Najbrz si gledal samo z ticem in po porodu je bilo vse drugace. Morda se ti je zlustalo katere druge. Ali pa si samo egoist in je nisi nikoli zelel. Vsaj ne zares. Si imel otroka samo zato, ker je “druzba zahtevala”. Iz prebranega sodec ni videti, da bi imela resne tezave, samo ticu je dolgcas. Ja, takih egoistov je veliko =) lp
Ko nekdo začuti, da to ni več to, je najbolje oditi. Življenje je prekratko, da bi ga preživljali nesrečni in zamorjeni. Res je, da je potrebna volja in “pogum”, pridejo tudi slabi trenutki, vendar je bolje preživeti kakšen mesec ali dva v “žalovanju”, kot pa preostanek življenja zagrenjen. Otroci, kredit,itd…. so pa samo izgovor za tiste, ki ne zberejo poguma in potem raje jamrajo celo življenje, kako je vse brezveze.
Pikapolonica589, 11.11.2021 ob 18:12
Ko nekdo začuti, da to ni več to, je najbolje oditi. Življenje je prekratko, da bi ga preživljali nesrečni in zamorjeni. Res je, da je potrebna volja in “pogum”, pridejo tudi slabi trenutki, vendar je bolje preživeti kakšen mesec ali dva v “žalovanju”, kot pa preostanek življenja zagrenjen. Otroci, kredit,itd…. so pa samo izgovor za tiste, ki ne zberejo poguma in potem raje jamrajo celo življenje, kako je vse brezveze.
Za oditi ne rabiš voolje in poguma, pogum in voljo rabiš, če želiš odkriti, čemu je tako.
Vse ostalo so izgovori in nabijanje tja v tri dni.
Tvoje razmišljanje je otročje. Zaljubljenost sploh ni nujno prava ljubezen, je le idealiziranje človeka dokler metuljčki še letajo v trebuhu. V življenju gre odnos, tudi zelo kvaliteten odnos, čez različne faze, tudi čez faze prepričanj, da nista za skupaj, da bi bilo boljše, da bi šla narazen, tudi čez faze čustvene odtujenosti od partnerja, pa tudi negativnih čustev do partnerja, lahko globokih … Razlika je le v tem, da eni vztrajajo in pridejo do novih odkritij z isto osebo, drugi pa ne in gredo na novo pot. Amapk moje mnenje je, da je odnos, za katerega smo enkrat že rekli da in so posredi še otroci vedno vredno vlagati, zelo vlagati.
Priporočam:
Forum je zaprt za komentiranje.