nevem kako

Lep pozdrav!
Enostavno nevem več, če bom lahko zdržala, že pri svojih rosnih 19ih letih sem se nenačrtovano (pa ne me grajat) odločila za družino. pa je bila ta odločitev za mojega fanta, starega 29. let očitno prevelika, saj po mojem mnenju enostavno ni resen, ne odgovoren, niti predan družini. včasih je deloval tako odgovorno, o vseh problemih je prvi začel pogovor… sedaj ko pa je res prišel čas za odgovornost, pa je ne premore niti malo.
imava zelo veliko problemov, nerazumevanja… jaz sem tista, ki si kljub svojim letom (sem namreč še študentka), zeli srečne družine, popolnoma sem predana njej, on pa ravno nasprotno, vse mu pomenijo prijatelji (dokler nisva načrtovala družine sem bila samo jaz tista prva in edina) in rad bi sam letal po lokalih in trgovinah, kjer pa midve s hčerkico nisva zaželeni. zame največji problem pa je da se je skrivoma pogovarjal in klical svoje “prijateljice” (jaz pa nisem bila deležna niti enaga klica ali smsja), meni se sanjalo ni otem, ko sem izvedela sem takoj skočila v akcijo, moja ljubosumnost me je premagala. poklicala sem eno od tisti številk, oglasilo se je dekle, in se me tako ustrašilo (rekla je da nima njegove cifre, čeprav ga je prejšni dan klicala, rekla je da ni prepričana da ima punco…). ko sem fantu povedala kaj je rekla, je trdil da mu je ona povedala za klic in da mi ni tega rekla, in da je samo 16letna prijateljica. ampak zakaj se me je tako ustrašila, izdajala sem se namreč za neko dekle, ki pa ga še ne pozna.
to ni bilo edino dekle, deležno njegove pozornosti. meni tako dopisovanje ni bilo dovoljeno, zato sem pričakovala da si sam tega tudi nebi privoščil. tudi ko sem ga vprasala od kdaj to dela, sem ga dobila dvakrat na laži. seveda pa to še ni vse, videla sem tudi smsje, ki si jih pošiljata, in končajo se z poljubčkom in ljubim te. on spet trdi da on tega ni pisal, ampak kdo mu vrjame, če tako piše? je tukaj kakšna resnost?
prisega mi da res ni bilo nič resnega in da je sedaj to nehal početi, pa mu ne verjamem, je prevečkrat lagal.
ne verjamam da mu bom še kdaj zaupala, probam pa se mi zdi da ne bo slo, zelo mi manjka samozavesti. opazila sem da se ob njem počutim zelo manj vredno. težko bi še kdaj verjela da me ima rad. je bilo preveč dogodkov ko je pokazal, da sem zanj niče.
mogoče nesmiselno vprasanje-mislite da imava kaksne moznosti popraviti zvezo, zanimajo me namrec izkušnje, če je mozno iz popolne nule ponovno zgraditi zaupanje?

…ti si pa ena slika, veš…pa kako se lahko nenačrtovano odločiš za družino…ok, ok…saj vem, kaj si hotela povedat…

…lahko…ampak jaz sem sanjač in otrok, včasih nepoboljšliv optimist in predvsem zelooo velik naivnež…

Veliko je še fantov na tem planetu s podobnimi željami,kot jih imaš ti.Sem že imela nekoga,ki mu je vse drugo bolj pomenilo,kot jaz in na koncu sva se razšla,ker on ni zdržal,ne jaz.

Kolko časa sta pa hodila preden si zanosila? Men je mal čudno, da je tolko star pa nima nobene odgovornosti, samo že s tem to dokazuje ko vaju nikjer noče met ob sebi.
Sicer ne vem kakšen odnos sta imela preden si zanosila, samo ne ujema se mi tisti del ko si rekla, da si bila pred rojstvom vedno ti na prvem mestu, zdaj pa se ob njem počutiš manj vredno. A se je on tudi strinjal s tem, da obdržita otroka? Kdo pa ga preživlja, a ti ob študiju tudi delaš? Mogoče si pa še ni želel družine?

To glede sms-jev, jst mu ne bi verjela, ker ne more naprimer sosed z njegovga mobitela pošiljat sms svoji punci.

Kolko je pa tvoja punčka stara? Jst bi šla sama z njo ven in ga sploh ne bi prosila, naj gre z nama. Ko bo videl, da je odrinjen se bo mogoče sam hotel pridružit vajinim sprehodom. Sej vem, da ti je težko, jst bi v tvojem primeru cele dneve sam jokala, sam ne se mu pustit, sama hodi po trgovinah, po centru,…
Ko bo vidu kaj vse spregleda zato, ker so mu vsi ostali od vaju pomembnejši, mu bo pa za vedno žal, ker prvih smehljajev, zobkov, korakov, in ne vem kaj še vse ne bo videl. Mogoče pri ostalih otrocih, pri prvem pa ne.

Bodi potrpežljiva in pogumna, ker če ne zaradi sebe pa zaradi otroka, ki čuti vsako tvojo bolečino in žalost.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala, čeprav z materinstvom še nimam izkušenj.

v mladih letih se je treba zdivjat pa je pol mir!

Življenje pač gre včasih svojo pot, ni vedno kot bi si želeli.
Bila si premlada, ampak to tako veš. Morda bi celo šlo, s pravim moškim. Nekateri si tudi tako mladi uspejo ustvariti srečno družino. Vendar moški, ki si vaju ne želi pri 29 letih, si vaju ne bo želel nikoli. Poglej resnici v oči.
Je to življenje, ki si ga želiš? Ker vsak si zasluži, da je ljubljen.

Upam, da imaš vir svojega dohodka in da imaš možnost se odseliti, če bo to potrebno. Kajti vse skupaj mi diši po tem, da vaju bo obe skupaj skenslal kar sam. Upam pa, da se motim! Želim ti, da bi se ti uredilo.

ne želim te strašiti ampak bi ti rada povedala, da bo on tak vedno,…

On 29 ti 19?OK.. leta niso važna sem si rekla in brala dalje… samo da pa piše 16-letnici?Brez zamere samo samo ena razlaga obstaja, pa naj se se tako grdo slisi … Pe*ofil–>oni se trudijo in nudijo vso pozornost punckam (kar si zanj verjetno bila)… NO pri tebi ja nazalost prisla vmes nosecnost in postala si resna ženska.. NE več punčka, kar bi on rad… Pa si je poiskal drugo…Upam seveda da se motim, ampak tak vtis sem pač dobila…

Moj navet: čim dlje od njega.. Konec koncev imata tudi vidva “puncko”….

povem lahko se to da je bil on 100% da obdrživa otroka, vendar je meni prepustil odločitev, saj se je zavedal da sem se zelo mlada, ampak mi je stal ob strani. dobro vem da se sama lahko prezivim, sicer trenutno ne delam, saj je punčka stara sele 7.mesecev in zraven se studiram, sicer me preživljajo moji predobri starsi, ki resnicno vse naredijo zame, meni največji problem pa je, da živiva v mojem stanovanju, ki pa ga je opremil fant. jaz sicer imam toliko denarja da ga odplačam, ampak on si s tem ne more privoščiti stanovanja, ima pa tudi premočn ego da bi šel nazaj domov. jaz sem pa taka oseba da imam takoj slabo vest, s tem pa težko živim, da nekomu delam slabo, sploh pa nekomu ki ga imam močno rada

Jaz bi za pomoč prosila kar starše in naj ti pomagajo pri tej odločitvi, ker sama nimaš dovolj samozavesti, predvsem sem mislila na to, da ti trdno stojino ob strani.
Naj tvoj fant vzame opremo iz stanovanja, zraven pa še svoje stvari (obleke in ostalo) in naj se čimprej izseli, da ne bo delal gorja tebi in tvoji punčki. Boš že nekako kupila posteljo in ostale nujne stvari. S pomočjo razumnih staršev bo to veliko lažje.

Jaz bi se ga kar hitro odkrižala. Si mlada in lahko, da te že za prvim vogalom čaka nekdo, ki te bo razumel in te imel RAD tako kot si zaslužiš!

lp

Ena, ti sploh veš, kaj točno pomeni biti pedofil?

edith: vem… Sicer pa sploh ni pomembno, kako ga imenujem… Če bi imela otroka z 29letnikom pri 19, nato pa bi ugotovila, da piše 16 letnici, zraven tega pa se še nezrelo in neodgovorno obnaša, bi letel iz stanovanja kolk je dolg pa širok.. Brez milosti… Sploh kr ima takšno podporo staršev, da bi se lahko izselila tudi ona.. Pri 19 je pa res še premlada, da bi svojo mladost zapravljala s takim, medtem ko lahko najde nekoga, ki jo bo imel, pa tudi hčerkico, resnično rad… Sje pravim.. moje mnenje samo..

Draga X!
Lahko si srečna, da imaš starše, ki ti pomagajo. Sama imam trenutno nekako podoben problem, pa nimam nikogar, da bi mu rekla za jurja. Mogoče si se res mal mlada odločila za družino, ampak tako pač zdaj je. Zaslužiš si spoštovanje svojega fanta, ne pa stresno življenje. Verjemi, taki tipi se ponavadi ne spremenijo, negotovi so in nezadovoljni sami s sabo, pol si pa iščejo razne naivnice,da se poleg njih počutijo mačoti. Mu lahko zaupaš in računaš nanj, da ti bo stal ob strani, ko bodo prišli problemi? Zapustit nekoga je težko, še posebej če je to oče tvojega otroka, ampak če bo šlo tko naprej, ga boš mogla. Vseeno bo manj bolelo, kot če bi mogla celo življenje živet na njegovem stranskem tiru in ljubosumno prebirati sms-je sumljivo mladih ženskic.

moje skromno mnenje: skenslaj ga punca in to pronto! star je 29 let in se dopisuje z 16-letnico s tem, da ima punco, ki je stara 19 let in majceno dete, ki bolj kot kadarkoli kasneje potrebuje vso njegovo pozornost in nežnost. če se pri teh letih ni zresnil, je malo možnosti, da se bo kaj – v naslednjih 10ih?! imaš svoje stanovanje, odplačaj mu opremo (da ti ne bo kasneje to očital, whatever…), povej mu, da on ni to kar si ti pričakovala, da se je povsem spremenil in da ga takšnega ne moreš sprejeti in basta! najpomembnejša oseba v tvojem življenju je tvoja hči (ampak otrok ima še vseeno lahko oba starša, čeprav ne živita skupaj), na drugem mestu si pa ti in ne ta tvoj fant, ki ga čitno ni nič prida! mlada si, poskrbi zase! študiraj, bodi pridna, denarja ti ne manjka – v prvi fazi poskrbi zase in za otroka in resno premisli glede fanta – ali je res to to?

anyway… js bi ga.