nekdo v službi

Sem bolj nova tule gor, pa verjetno je bila ta tema že 100x odprta. Ampak vseeno: zatrapala sem se v enega fejst fanta v službi, ki pa je seveda že pet let v zvezi (ima punco, vendar še nimata otrok; jaz sem samska). Saj bi bilo še vse OK, če ne bi službeno dosti sodelovala skupaj. Za povrhu se ta stvar vleče že eno leto. Prej ga še opazila nisem oz. mi je bil kar zoprn, tako malo “high” mi je deloval, no pa se je izkazalo, da ni tako. Dostikrat pride tudi k nam v pisarno na kakšen čvek. Vendar po vseh teh “spoznavanjih” mi še ni potegnilo, da naj ga že enkrat pozabim, se sprijaznim, da ima svoje življenje, da ga ne zanimam. Niti se ne druživa izven delovnega časa, vse gre v rok službe 🙂 Razum dela eno, srce drugo. In sem že sama sebi bedna, smotana, ker si ne dam dopovedat. Pa sploh ni bilo nič med nama, samo parkrat sva se objela, ker je tudi tak tip bolj kot jaz – če začutim, da koga lahko kar objamem, ga kar (vendar ne na prvo žogo, ga moram prej malo spoznati). Potem se ga skušam izogibat, pa ga še bolj srečujem. Sem se tudi že dobila z dvema tipoma, da bi tega nekako pozabila. Pa vidim, da se to ne obnese. Kar še mislim na sodelavca.
Kako ga “zradirat” iz glave? Kakšen predlog? :))

Gre za stanje zaljubljenosti v kateri na objekt poželenja projiciraš svoje želje in slike ne vidiš realno. To je trik narave s katerim se poparčkamo in potem ko poližeš med…..

Malo si preberi te naše zapise o zaljubljenosti, ljubezni in vsem tem kar sodi zraven. Mogoče ti kaj svane.. 😉

:))

kaj pa “pravi” tvoja češpljica??? — če je ona žmohtna se kresnita, da bosta videla do kam vama nese ☺
(Bog odpušča grehe … ne pa neumnosti)

ah, ti kar navali. Kolikor razumem še ni poročen, torej ni še nič obljubil, zaprisegel in tega še noben uradnik ni poštempljal in kolkoval. Torej ga ne obvezuje popolnoma nič.

Torej ga ne obvezuje popolnoma nič.

Po petih letih zveze ga popolnoma nič ne obvezuje?????? Še dobro, da se hecaš….

kaj naj bi pa njega obvezovalo … razen, da je “svojo” dosti dobro drajsal – da si ona (menda) ni našla koga za zraven in se je o Groza … postarala, zamudila vse “namišljene” ponudbe … ☺

In čez x let bo odprla temo Sprašujrm se, če sem k…..? …. 😉

Ah ta mon res ne more propast. :)))

Hmmm ja, najboljš da uletim k njemu v pisarno, obrnem ključ in hop po njem, pa če se on strinja ali ne 🙂 Je mikavno, samo… “no go” 🙂
Shit je ta zaljubljenost, v bistvu je ena sama prevara ja, ko nekoga vidiš s svojimi očmi, ko ga bolje spoznaš, pa “joj, kdaj se je pa tako spremenil?”, pa se sploh ni on, le zaljubljenosti je konec in oči se ti odprejo.
Si nekaj ureja službo v drugem koncu Slovenije, da bo delal bližje doma, tako da po eni strani je to verjetno najboljša varianta. Čeprav nočem, da gre 🙁 Za pogledat je čist moj tip, karakterno pa tudi. Ni mi pa ravno, da bi razdirala eno zvezo, po njegovih besedah se razumeta s punco in se imata rada.
Ena huda skušnjava je sicer on zame :/

Če ga kaj obvezuje ali ne, se bo tako na koncu sam odločil, ne glede na to, ali je njegovo obljubo poštempljala uradna oseba, ali pa ne.
Če bi rada njega “zradirala”, pa ne vem, če bo tako preprosto, pa ne zato, ker ti to govori srce, ampak tvoja čustva (srce samo poganja in črpa kri po telesu). Prvič bi bil potreben čas, vendar čas, ko ga ne boš videvala. Ampak tudi, ko ga ne boš videvala, se boš verjetno spraševala, kaj bi bilo, če bi bilo. Zato se moraš zdaj odločit, ali mu boš povedala za tvoje občutke in prevzela odgovornost za svojo odločitev. Lahko te zavrne, lahko se malo poigra s teboj, lahko pa morda celo “spozna”, da si ti zanj prava, vsaj za nek določen čas. Lahko pa tudi za nedoločen. Lahko pa sprejmeš odločitev, da se z vezanimi preprosto ne boš petljala, ampak se mi zdi, da nisi dovolj trdna za kaj takega in se zna zgodit, da bo “nastradal” naslednji, ko bo naletel nate, ker boš še vedno s čustvi pri tem. Lahko ti rečem le, postani odgovorna oseba in naredi tako, kot misliš, da je prav. Posledice boš itak v vsakem primeru nosila ti in vsi ostali vpleteni. V vsakem primeru (vsaj v tem) pa “žrtve” bodo.

V bistvu nisi zvedela nič novega od nas, le veselo novico oziroma zmedo v glavi si želela deliti z nekom. :))

Ta nasvet me je spomnil na debato, ko smo se pogovarjali o tem, kje naj ženska išče novega partnerja. Prevladalo je mnenje (zanimivo, tudi med poročenimi pari), da naj išče med vezanimi, ker so bolj uporabni kot samski………
Jaz tega ne svetujem…nikoli pa ne veš.

Boom, legenda. Meni si tolk všeč ko se takole razp***** :D:D:D:D

Ja, glede na to, da se zadeva vleče eno leto, res ne vem, kaj mi še ni jasno, da mu ne povem kako in kaj je z mano oz. pustim vse skupaj in si mislim, si pač nekdo, za katerega ne bom nikoli vedela kaj bi lahko bilo. Ta negotovost je sicer najhujša muka, vendar ne vem, če bi se tako izpostavljala v službi (tam se tako hitro vse izve). Tko da ja, izvedela nič novega, kaj večja zmeda že ne more biti v glavi 🙂 Očitno še nisem temu dorasla pri svojih 31-ih letih. Verjetno mi bo ta njegov odhod drugam “olajšal” zadevo.

če prav sklepam si ti zacopana, on pa ne, če si išče službo bliže domu?
Najprej preveri, če mu sploh kaj je do tebe. Če mu ni do tebe, potem naj čimprej gre, ti pa se počasi ohladi.

Jaz se pa teh nasvetov poročenih ne spomnim. Tud dvomim, da bi si “pljuvali” v lastno skledo. Saj tisti, ki ji je zadovoljen v svoji zvezi, ve, da se nima nobenega namena predajat tretji osebi. Zakaj bi torej dal tak neuporaben nasvet? :))

Lahko pa gledaš tudi drugače in si rečeš, “saj tudi, če bi poskusila z njim oziroma bi mu povedala za občutke, nikoli ne bom zvedela, kaj bi bilo, če mu ne bi povedala”. Vedno se lahko sprašuješ. :))

Lahko pa gledaš tudi drugače in si rečeš, “saj tudi, če bi poskusila z njim oziroma bi mu povedala za občutke, nikoli ne bom zvedela, kaj bi bilo, če mu ne bi povedala”. Vedno se lahko sprašuješ. :))[/quote]

Jaz zasedenih tipov nisem nikoli osvajala. Pa ne zato, ker mi noben ni bil všeč, pa tudi se ne bom tepla po prsih, da imam ne vem kakšna visoka moralna načela. Pač pa zato, ker če je formalno z eno žensko, zraven pa nekaj muti z drugo, potem veš, kakšna moralna načela ima on. In si res ne bi želela, da bi čez nekaj let bila situacija obratna . da bi bil formalno z mano in mutil z eno drugo… Vendar ženske včasih tudo raje mislijo, kako so one fajn, ker so “premagale” tekmico … ;/ V resnici pa se sploh ne vprašajo, kakšen žakelj so dobile …

Pandora, se strinjam, tudi sam tako razmišljam, čeprav sem bil nekoč v drugačni situaciji. Takrat sem bil še mlad in naiven. Vendar pa se mi včasih zdi, da sem to še vedno, relativno gledano si vedno vsaj malo naiven, vsaj za nekoga, za tistega ki drugače razmišlja ali pa ima drugačne izkušnje. 🙂
Je pa res, da nisem jaz osvajal, jaz sem bil prost, ona ne. Ampak vseeno, mi je povedala, da sem jo osvojil. Nisem je osvajal, sem bil prelevi za kaj takega, samo rad sem bil z njo in ona z mano. Najprej je pustila tipa, potem pa, se je (tako kot si rekla) enako zgodilo tudi meni. Ampak lahko najdem vzroke za vse to tudi pri sebi, ne le pri njej. Poleg tega pa, enako se mi je zgodilo kasneje, ko se nisem sparčkal z zasedeno. Tako da ne bi dajal prevelike teže na to, da se petljamo z napačnimi, temveč se moramo tudi vprašati, koliko smo mi pravi oziroma napačni v neki situaciji za nekoga.
Vsak človek se enkrat lahko zresni. Gotovo kje obstaja kdo, ki je mutil z drugo, medtem ko je bil v zvezi, vendar se je potem s ta drugo zresnil. Gotovo obstaja.

Hmmm, huda je ta ljubezen, bolj jo odrivaš bolj te žge. No ja kakorkoli, imaš moralna načela katera so za pohvalit. Samo vseeno, preden gre na drug konec Slovenije mu iskreno nakaž pa se orng kresnita, boš vsaj videla (če je toliko strasti v njemu do tebe kot v tebi do njega) oz. čutila kaj bi lahko imela, ne se šparat, če tega ne boš probala ti bo itak čez 10 let žal. Vsi vemo kakšno višjo matematiko ženska rabi, da se zaljubi v zrelih letih, vem pa tud da zaljubljena ženska lahko moškemu nudi najboljši sex ever.

Problem postane le takrat, če ta seks lahko nudi le zaljubljena ženska, človek bi se rad pa “zresnil”. Zaljubljenost pa vemo, da je relativno hitro minljiva. :))

takšnim jih je okoli kepe za naložiti ☻☻
kako naj si pa on lepe spomine za na stara leta nabere, ko se bo na balin placu s kolegi spraševal zakaj že so v ladih letih “preganjali” bejbe ☺ .. aja, sedaj je drugače, pa banice podirajo desce ☺☺

Gotovo obstaja. Ampak ne vem, zakaj bi prav jaz igrala to rusko ruleto … :/ Želje nimam/nisem imela/upam, da ne bom imela nobene.

Vedno gre tudi za vprašanje, do kdaj bo ostal “zresnjen”, in kdaj se bo vrnil v stare tirnice…

Jaz nimam preveč tolerance na tem področju … verjamem pa, da je kdo drug bolj razumevajoč, in hvala bogu, da je 🙂

Ruska ruleta je tako ali tako na koncu lahko vse. Vsi pač iščemo neko mero varnosti po nekih svojih občutjih, ki temeljijo na izkušnjah, za katera v nekem momentu menimo, da so prava. V resnici pa se lahko vedno “nategnemo” in se naučimo kaj novega. Ko spoznaš, da nič ni večno in varno, si še najbolj varen. :))

Pandora 1 – tudi o tem sem že 100x premišljevala, sem si rekla; glej, če pa recimo pristanem z njim, nimam nobenega zagotovila, da se potem to ne bi ponovilo, da bi ga pecala še kakšna druga in bi lepo šel k njej. In bi ostala sama, še bolj nesrečna. Tako da sedanji ga res ne mislim speljat. Na žalost pa kdaj pozabim na svoje »lepe manire« in ga tud mal osvajam. Ampak ja, ne kaže kakega interesa zame. Žal sem izvedela šele kasneje, da je v zvezi, ko sem se že zagledala vanj (prej so nekaj govorili, da je samski). Bom tu pač potegnila krajši konec.
No ja, vsaj malo lažje se zadiha, če daš takole iz sebe. Je zanimivo brati take in drugačne »predloge« in vaša mnenja 🙂 Saj upam, da se bom ohladila ja in bo čez nekaj časa le še spomin.

Bombonček, na koncu je vedno vse le spomin. V bistvu si lahko vesel, če se sploh še česa spomniš za nazaj. :))