ne vem več…
Zdravo. Na ta forum pišem v upanju na kakšen pameten nasvet hkrati pa da vsaj nekje spravim iz sebe kar me zadnje čase teži… V resni zvezi sem že sedem let, s fantom tudi živima skupaj.
Zadnje čase se vse pogosteje prepirama, vem da veliko pripomorem sama, ker v meni divja vihar. Posledično mislim, da več nisem sposobna normalne komunikacije, saj me vsaka situacija spravi iz tira… Ali planem v jok ali pa postanem neverjetno razdražljiva :/ Zaradi tega je moj fant še dodatno na udaru, čeprav včasih ni nič kriv. Ni normalno vem, ampak se trudim in iščem rešitev…
Mučijo me številna vprašanja, ki so verjetno že marsikoga…
Veza s fantom je moja prva resna veza, prav tako sem z njim imela tudi prvi spolni odnos. Zato me zadnje čase mučijo vprašanja ali je to kar čutim do fanta ljubezen ali zgolj navezanost, zaradi dolgega razmerja…
Imam ga rada, ne privoščim mu slabega, vse bi naredila, da mu je v življenju vredu… Potem pa se mi začnejo po glavi motati razne misli, kot so kaj vse še obstaja tam zunaj, da pa je v življenju treba tudi nekaj preizkusiti, da ne bi potrebe po tem dobila na “stara leta”. Zavedam se namreč, da ko bo tukaj enkrat družina je to to; potem več ne gledam samo nase… Sedaj pa dokler še je situacija takšna kot je pa se sprašujem… Spolnost je sicer dokaj OK, se mi pa ni nikoli zgodil “ognjemet” ali kaj podobnega kot pravijo nekateri… Ker je to moja prva veza, dejansko nimam niti s čem primerjat, da bi vedela ali je to to ali pač ne…
Nekaj časa nazaj mi je v oči padel tudi nek fant, pa se sedaj sprašujem ali se mi je to zgodilo ker v moji vezi škripa ali v moji vezi škripa ker mi je v oči padel on…? Zaenkrat nihče ne ve nič o tem, se mi pa zdi, da ta fant tudi goji simpatijo do mene.
S svojim fantom se o tem po eni strani ne upam pogovoriti, saj je dokaj ljubusumen, po drugi strani pa nočem, saj vem da bi ga močno prizadelo že samo to, da mu povem, kaj se v meni dogaja, da nisem prepričana v svojo ljubezen… Kaj šele, da izve, da do koga gojim simpatijo pol pa bi bil ogenj v strehi…
Niti si ne predstavljam kak bi naj načela pogovor…
Problem je, kot si napisala, da dvomiš vase. Verjetno ti je neka zadovoljujoča in trajna veza nekaj tujega, saj imaš drugačne izkušnje in si zato v sebi razdeljena.
Ti imaš zdaj izbiro. Izbiraš lahko med tistim, kar imaš zapisano v svoji podzavesti. Ali pa utišaš svoje dvome in se posvetiš trenutni in realni situaciji ter tako gradiš na zadovoljujočem odnosu.
Jaz seveda ne morem vedeti ali je trenutni fant ta pravi in če bi lahko drugi bil boljši….Vem le to, da bodo tvoji odnosi takšni, kot so tvoje izkušnje, ki jih nosiš v sebi. Temu bo sledila tvoja usoda, če ne boš z zavestno voljo vplivala na sam potek življenjske poti ter razumela zakaj se ti nekaj dogaja, kar se ti pač dogaja.
točno tako!
ognjemet pa le poišči in ko boš našla ognjemet se ga le drži!
nekateri so v vezi kjer sex ne štima najbolje… meni ni jasno zakaj? sama nebi zdržala v zvezi če nebi doživljala orgazma (neka debata je na forumu (mislim da na starševskem)-kjer je dosti žensk napisalo da so v zvezi že dolgo časa pa da nikoli niso doživele orgazma-žal mi je za njih, ne vem kako zdržijo), ti se pa sama odloči, jaz če bi imela dvome nebi uztrajala…
ampak zamenjat nekaj dolgotrajnega za nekaj reskantnega je kot da bi stopil iz udobja milneha mehurcka in za nekoga k je navajen ljudit in biti ljubljen je lahko sok ko ugotovi da niso vsi fantje resnj, da se delajo resne, lahko te ta samk zavaja.potem pa sele spoznas kaj vse si imel, pa si zavrgel zgolj zaradi Firbca, nikol ne zapusti nekoga ki ga ljubis zarad nekoga k ti je zgolj vsec..;)
je pa res da se bos potem skos sprasvala kak bi blo ce bi blooo… ampak ker ni ognjemeta, jz sploh razmisljala ne bi, ce je pa vama usojeno sebosta pa ze najdla. nisi ne prva ne zadnja, pa velik ljudi je blo v tej dilemi 🙂
je pa zacet vse od zacetka..tezko. pa zaupanje je res pomembno.sm se pa od vsake zveze potem vec naucila o sebi in o odnosih tako da sem ce ne drugega ze zato hvalezna! Prej mi je bilo tud vse bolj samoumevno, pogovori so blo redki, zdej pa res vidm da je zaupanne in pogovor in vsesplosno razumevanje najbolj pomembno, tako da ce te je strah nacet temo, ker se bojis da bo vn padu, ze ni dober znak.
dolgotrajno, riskantno,…, wtf? saj ni stara 60, ampak predvidevam da tam nekje med 20-30 in to je tisti zadnji vlak, ki ga je treba izkoristit, da se clovek posteno zgoni, ce se ze ni prej, da sproba razlicne partnerje. ker samo tako ugotovi kaj mu ustreza in kaj ne in preko drugih tudi sebe dobro spozna. Saj pa nismo 1880, da bi imeli enega edinega dozivljenjskega partnerja. Dobro da je o tem zacela zdaj razmisljat. Ce se ji pri 50 odpre pandorina skrinjica, je malo bolj problematicno. V teh letih zdaj pa si se lahko privosci marsikaj.
In ja, punca je z njim samo iz navade. Ker to da nekdo pokaze mezinec in ze popizdis, mi je zelo znano. Ponavadi pomeni game over v odnosu.
ja tko je blo pr men isto 🙂 ampak sej pravim, jaz obzalujem da se nisem bolj potrudila za zvezo ker se nisem zavedala kaj imam. Verjetno tako mislim ker sem sla iz boljs na slabs, drugace mi on ne bi hodil vec po glavi 🙂
sem bila pa tudi sama v precepu, dolgoletna zveza vs.svez rogljicek, pa sem potem izbrala dolgoletnega partnerja ampak po tem vec ni bilo isto.kot pri tej punci k ma tega tipa frisnga v glavi, potem skos se sprasujes kaj CE.
no moja zgodba se je tako odvila da ko sva koncala s tistim se je v moj lajf prikradu tist ki mi je takrat mal zmesu glavo..iz tega na dolgi rok ni blo nc, ker sem bla samo zaslepljena z nekaksno idealno predstavo o njem, o tem da sem o njem razmisljala dve leti in sanjarila o njem, potem se je pa v enm dnevu vse razblinl, sploh ne bom.
tako da pomoje prej al slej bos probala se kj novga stestirat, kar ti ne bo dal miru.
Če nikoli ne doživiš orgazma itak ne veš, kaj sploh zamujaš. Tako kot en indijanec ne pogreša televizije, ker še nikoli zanjo ni slišel oziroma je videl, kako zgleda.
Če pa ga ženska lahko doživi sama, si pa tud med seksom lahko pomaga sama. Verjetno pa tega ne zmore, če ni dovolj sproščena in ji je verjetno nerodno. Če pa ni dovolj sproščena, je pa logično, da ne doživi orgazma z moškim, saj orgazem nastaja v glavi in za to je potrebna določena mera sproščenosti. Seveda pa mora bit sproščen tudi partner in na partnerja vedno vplivamo tudi sami, kot tudi on na nas. Tako, da ni vedno rešitev v menjavi partnerja ampak v drugačnem pristopu.
Če nikoli ne doživiš orgazma itak ne veš, kaj sploh zamujaš. Tako kot en indijanec ne pogreša televizije, ker še nikoli zanjo ni slišel oziroma je videl, kako zgleda.
Če pa ga ženska lahko doživi sama, si pa tud med seksom lahko pomaga sama. Verjetno pa tega ne zmore, če ni dovolj sproščena in ji je verjetno nerodno. Če pa ni dovolj sproščena, je pa logično, da ne doživi orgazma z moškim, saj orgazem nastaja v glavi in za to je potrebna določena mera sproščenosti. Seveda pa mora bit sproščen tudi partner in na partnerja vedno vplivamo tudi sami, kot tudi on na nas. Tako, da ni vedno rešitev v menjavi partnerja ampak v drugačnem pristopu.[/quote]
hahaha… tale z indijancem je huda =)
ja seveda ne pogrešajo orgazma, ampak orgazem je takooooo opevan da so že vse slišale za njega in vrjetno jih zanima če je res tako dobro kot je tudi opevano… tut jaz nisem orgazma doživela pri prvem sexu, pa še pri parih ne in me je zanimalo zakaj???? sem se res ustrašla da bom ena izmed tistih nesrečnic ki tega nikdar ne izkusi!!!
no k sreči sem lahko kar se tega tiče kar srečna =)
Exotic, exactly, popolnoma se strinjam s tabo…
Poleg vseh vprašanj, ki me mučijo je tu seveda tudi to, da je treba začet ponovno živet, se v bistvu socializirat… In po tako dolgotrajni zvezi verjetno ni najlažje…
Že zdaj vidim, ko sem kdaj kje brez fanta, da mi kar manjka in da se celo malo izgubljeno počutim…
Plus tega je res tudi kar govori, da nisem pripravljena tudi na drugo plat ljubezni in sicer razočaranja, ko ugotovis, da si imel cel čas napačno predstavo o osebi, da so tudi fantje, ki te grdo zmanipulirajo…
Do sedaj sem bila vseeno v nekem varnem zavetju, v slabem in dobrem mi je nekdo stal ob strani…
Vem pa tudi, če bom tako ozko razmišljala bom samo sebe prikrajšala za določene izkušnje, ki bodo morda bistvene za moje nadaljnje življenje in razvoj mene kot osebnosti sploh…
Enostavno ne vem po kateri poti naprej…
Zanj te pa ne briga ne, kako ga boš prizadela, samo nase gledaš…si mal egoistična…potrudi se, malo eksperimentiraj, podrajcaj malo bolj fanta, pa bo še vulkan ne samo ognjemet…v seksu je treba uživat in najti sproščenost, ekstazo in če imaš to ne boš gledala drugam….samo toliko, ker nisem zasledil, da bi vama drugače kaj manjkalo….
Ja, pa še nekaj, take, ki se ozirate vedno nekam naokoli, tja v tri krasne, ne boste nikdar našle popolne sreče, nikdar ne bo dovolj, vedno bo, kaj če? kaj pa če?…Amerika je odkrita, treba jo je samo narediti prijazno!
Kje pa piše, da me zanj ne briga?! Saj ravno to je problem, ker mi je preveč do njega in ga imam rada kot človeka s katerim sem delila dobršen del življenja! Zato še nisem odšla, drugače bi že imela spakirano in čao…
Saj jaz se trudim v spolnosti, sem tudi sproščena pa tudi on se potrudi..Vizualno skrbim zase, da sem mu privlačna, seksama tudi dost pogosto tako, da ravno nekega pomanjkanja zaradi moje “krize” ne trpi… Ni pa nikoli bilo tega, da bi me streslo od užitka, da bi dobila mehka kolena ko sem ga zagledala…Razen tega rabim veliko časa, da doživim orgazem ,saj me enostavno ne vzburi dovolj oziroma ni tiste strasti.
Sej bistveno vprašanje se mi pojavlja v tej smeri kako naj vem, da je najina veza dobra, sex dober, če pa nimam nobenih izkušenj, nimam s čim primerjat. V bistvu niti sama sebe ne poznam dovolj dobro, kaj bi mi mogoče bolj odgovarjalo, ker enostavno tega še nisem doživela :/
Aja pa še to SKROMNIT:
Pišeš, da sem egoistična, da ne gledam na njegova čustva, da ga bom prizadela… Ja, kako pa ti potem zaključiš vezo, ko več ne gre? Je res, da sem na tem področju neizkušena ampak, a ni ob koncu veze vedno en prizadet? Ne vem, no…
Pa še glede tega, da ga naj nakurim, rajcam… In kaj naj bi jaz imela od tega?? Na moji strani ni poželenja po njem, on si mene še vedno (baje) noro želi…
Narazen, preden boš imela družino. Pač mu poveš na lep način, zakaj želiš oditi. Njegova dolžnost je, da te “spusti”, da greš svojo pot, sicer je njegova navezanost škodljiva za oba, ker ti ne dopušča svobode – oz tudi v primeru, da zežene “vik in krik”, imaš pravico oditi, moraš oditi, če do njega ne čutiš več kot prijateljstvo.
Nobena veza ne bo idealna in nikoli ne boš mogla vedeti ali bi lahko nekdo drugi bil boljši.
Če si zadovoljna z odnosom in če sta oba pripravljena delati na tem, da prebrodita težave in ovire ter vlagata trud, da izboljšata tisto za kar menita, da je možno izboljšati, potem vztrajaj.
Z vsakim novim odnosom se boš morala soočiti s tistim, s čimer se v prejšnjem odnosu nisi želela ali pa zmogla.
Nobena veza ne bo idealna in nikoli ne boš mogla vedeti ali bi lahko nekdo drugi bil boljši.
Če si zadovoljna z odnosom in če sta oba pripravljena delati na tem, da prebrodita težave in ovire ter vlagata trud, da izboljšata tisto za kar menita, da je možno izboljšati, potem vztrajaj.
Z vsakim novim odnosom se boš morala soočiti s tistim, s čimer se v prejšnjem odnosu nisi želela ali pa zmogla.[/quote]
Robi, podpišem.
Včasih ugotoviš, da je tisto, kar nas je mikalo, slabše od tistega, kar imamo.
Nobena veza ne bo idealna in nikoli ne boš mogla vedeti ali bi lahko nekdo drugi bil boljši.
Če si zadovoljna z odnosom in če sta oba pripravljena delati na tem, da prebrodita težave in ovire ter vlagata trud, da izboljšata tisto za kar menita, da je možno izboljšati, potem vztrajaj.
Z vsakim novim odnosom se boš morala soočiti s tistim, s čimer se v prejšnjem odnosu nisi želela ali pa zmogla.[/quote]
Robi, podpišem.
Včasih ugotoviš, da je tisto, kar nas je mikalo, slabše od tistega, kar imamo.[/quote]
True. Ampak je pa le ena izkusnja vec in vse ima svoje pluse in minuse!
Ce ne ni nikolo odsla iz tistega odnosa bi zagotovo pol manj stvari razumela, ali bi mi bile samoumevne,.bi mislila da ne zmorem brez njega..pa sem komot in se vedno shajam 😉 pa se veliko se naucis o sebi in odnosih ceprou se ti zdi takrat da je konc sveta da boljs ne bos najdu…pa vem da tud ce boljs se nisem nasla, vem da lahko! Ker v nekem odnosu ki me ne bo osreceval in izpopolnjeval ostala ne bom 🙂 ljudje vedno stremimo po se boljsem, vem da ce bi v tisti 7letni zvezi tud vec vlagala not ne pa bila premlada in premal zrela..bi bilo la tudi drugace.
nekje sem brala da tiste tveze ki se obdrzijo iz mladih let (15-20) tako dolgo, da je ze dober znak.. velik se jih pa tud razide po 10,15,20 letih..ni ene formule. Poznam nekoga ki je imel punco 10let pa sta se razsla, ni zelel otrok, spoznal eno drugo in evo po letu dni otrocka nardila…. ze ni bila prava 🙂
kakorkoli se bos odlocila stoj za tem! jaz sem takrat bla se mlada in zelela vztrajat, nisem si zelela predstavljat da bo on imel z neko drugo otroka in da ne bo vec kot je bilo..pa me je sam se bl zacel stiskat in stiki z njim so me samo se bolj ubijal.
trenutno sm pa tud sama v zmedenem obdobju tako da lahko je bit pameten drugim sam pa v praksi pogrnes 😀
Nobena veza ne bo idealna in nikoli ne boš mogla vedeti ali bi lahko nekdo drugi bil boljši.
Če si zadovoljna z odnosom in če sta oba pripravljena delati na tem, da prebrodita težave in ovire ter vlagata trud, da izboljšata tisto za kar menita, da je možno izboljšati, potem vztrajaj.
Z vsakim novim odnosom se boš morala soočiti s tistim, s čimer se v prejšnjem odnosu nisi želela ali pa zmogla.[/quote]
Robi, podpišem.
Včasih ugotoviš, da je tisto, kar nas je mikalo, slabše od tistega, kar imamo.[/quote]
Že, že, vendar je še vedno vprašanje ali je bolje ostati brez take izkušnje ali ne.
Nobena zveza ni popolna, v vsaki se moraš truditi in prilagajati. Pri tebi ne gre le za monotonijo v odnosu, pomanjkanje iskric, ampak za iskanje ognjemeta. Očitno meniš, da se moraš zdivjati, preden zaideš v resno zvezo ter si ustvariš družinico. Potem že mora biti tako. To je v tebi, temu ne moreš ubežati. To je kot vest, ki bo vsak dan glasneje trkala na tvojo dušo. Ni enostavno, a vendar tudi nič tragičnega. Bolje zdaj kot za vekomaj z nekom, ob katerem bi vzdihovala ter hrepenela po drugačnih doživetjih. Čas bo prinesel nova spoznanja. Morda celo ugotoviš, kaj vse si spustila iz rok, kaj vse si imela, pa nisi znala ceniti, pravilno ovrednotiti. Ampak zdaj si tukaj, kjer si. Počutiš se opeharjena za vsa takšna in drugačna spoznanja. To moraš dati skozi. S fantom se iskreno pogovori, tvegaj in začni živeti tako kot misliš, da je prav.
Robi, podpišem.
Včasih ugotoviš, da je tisto, kar nas je mikalo, slabše od tistega, kar imamo.[/quote]
Že, že, vendar je še vedno vprašanje ali je bolje ostati brez take izkušnje ali ne.[/quote]
Bolje je ostati brez take izkušnje, vendar, če je nimaš pa so se ta vprašanja že pojavila v tebi, tega ne moreš nikoli dojeti. Torej … moraš skozi to, da se potem dojameš, da je fora, da uživaš v trenutni vezi.
Forum je zaprt za komentiranje.