Ne vem vec kaj naj naredim s hcerko… cisto je ponorela
Tudi jaz sem vdova. In nama ni bilo lahko. Moja hčerka se ni spustila v slabo družbo. Se pa je zaprla in tudi ni hotela več v šolo.
Smo zamenjale šolo in v šoli učitelji in svetovalci vse vedo. Zmenjeni smo da če ima kakršnokoli stisko, da vse povem. Potem tudi res pomagajo. Poveži se z učiteljico in svetovalko. Tako boš močnejša. Zdrava skupnost je pomembna.
Sem šla tudi psihoteravkti, ki je usposobljena za najstnice. Nobenega nasilja, mi je svetovala. To ubije duha.
Tudi sem veliko ljudi spraševala, ki imajo srečne otroke in noben od njih mi ni svetoval nasilja. Nasilje delajo samo tisti, ki so v svoji duši mrtvi in otopeli.
Poleg tega mi je pomagala molitev in NLP tehnike, kjer je zelo pomembno , da si ti v dobrem čustvem stanju.
S hčerko sva našli skupna zanimanja. Povezovanje je zelo pomembno. Vprašaj jo kaj si želi s tabo delati. Mogoče risati, pospravljati ali pa da gresta na kako skupno potovanje. Tudi če gresta skupaj žurati. Naj začuti tebe. Povežita se!
Iskrene sožalje ob izgubi moža. Rad bi samo povedal, da če hočeš imeti dobro vzgojene otroke, je pri hiši obvezen moški, enako ženska, zato za pravo vzgojo otrok rabita biti prisotna oba starša ali pa pač moški in ženska.
Pri tebi je večji problem v tem, da si se zelo trudila (se še trudiš), da bi sebi in otrokom priskrbela boljše življenje, med tem, ko ravno tvojim otrokom, oz. hčerki primanjkuje oče ali nekdo, ki bi lahko prevzel vlogo njenega očeta.
Težko jo boš spravila k sebi, ker ima pač tako družbo, brez katere ne more in se zraven ti lahko na trepalnice postavljaš. Na žalost se boš mogla sprijazniti z usodo, da bo nekaj let popivala naokoli in kadila kot turk, tako kot pač počne današnja mladina (saj tudi nekoč ni bilo kaj boljše). V resno razmišljanje jo bo spravil samo še fant, ki ji bo zmešal glavo, zdaj, ali bo on v redu ali bo pa baraba, je pa spet drugo.
Želim ti vso srečo pri težavah s hčerko. Glede na to, da te ne šmirgla veliko, ji obvezno postavi meje in jo kaznuj pri nečem, kar najbolj boli. Ne pritiskaj preveč na njo, ker se bo lahko zgodilo, da ti bo določene stvari za celo življenje zamerila ali za vedno odšla od hiše kam drugam živet, kjer jo boš videla zelo poredko. Zagotovo pa rabi neko pozornost. Vem, da si zelo zasedena z delovnikom in z vsem, ker si sama za vse … vzemi si nekaj ur na teden fraj, pa ita na neki daljši sprehod ali na izlet. Finance gor ali dol – prilagodita se, da boš čim manj zapravla, potem pa z njo preživi lepe sončne dneve … če ima rada hribe, pojdi tja z njo, če ima rada jezera ali kaj drugega, pojdita tja, če ima rada dunaj, recimo, pojdita tja – ampak dunaj je drag. Lepo začnita hoditi po naravi, po gozdu ali kjer koli. Res, da sta si v letih različni, ampak rabita obe družbo ene in druge in pogovorov takšnih in drugačnih. Namesto, da bo mislila na prijatelje in popivanje, bo študirala kaj bo zagledala za prizor v naravi čez minuto ali dve, recimo.
Anonimno 8356, 30.10.2023 ob 12:13
Pozdravljeni,
Razumem, da se znajdete v težki situaciji s svojo hčerko
Vsekakor se posvetujte s strokovnjakom, da vam bo lahko nudil individualno prilagojene nasvete in podporo glede vaše specifične situacije.
Ha, ha. Idiotizem ne pozna meja.
Edino kar pomaga je fotr (ta prav, ne neko levičarsko woke pezde), da udari po mizi in naredi red. To otroci upoštevajo in spoštujejo. Samohranilke pač ne. Otrok rabi oba starša, tko to pač je.
In kaj svetuješ? Naj gre moža iz groba izkopat, ga oživi in prepusti njemu vzgojo?
Jaz pa verjamem, da je vsaj 70% genetika in maksimalno 30 % vzgoja. Sama bi bila lahko taka najstnica, a nisem bila. Oce mi je umrl v otrostvu in sva bili prav tako sami z mamo, ki je delala dve izmeni. Ko mi se ni bilo 16 let je sla sama na obisk k sestri v tujino za 2 meseca. Nisem zacela kaditi, hoditi ven, nicesar. Normalno sem naprej hodila v solo, se naprej bila med boljsimi ucenci in skrbela za red doma. Je pa res, da me mama ni nikoli razvajala in me je drzala precej na trdo. Nobenih daril, popuscanja ni bilo doma, samo veliko ne-jev. Obnasanja so me naucili ze pred solo. Mislim, da sem bila kot najstnica bolj odgovorna kot moja mama. Ampak jaz sem bila ze po naravi zadrzana in mirna. Zuriranje, kajenje cigaret me ni nikoli zanimalo in proti pijaci sem imela odpor. Zato pravim, da je ogromno v genetiki, vzgoja genetiko le rahlo omili ali jo potencira v okviru druzbene sprejemljivosti in glede na vrednote v druzini. Zgoraj ena pise, naj se mama prilagodi hceri, naj hodi z njo v hribe, v naravo, na jezero, na Dunaj. Mene je mama peljala tocno 2x v naravo po mojih zeljah v 10 letih, kar sva bili sami. Me je pa poslala na smucanje, a sama z mano ni sla nikamor. Sla je samo tja, kamor je sama hotela. Torej takole druzenje ni pogoj za neproblematicno najstnico.
Pozdravljena,
nimaš avtoritete in tvoja hči to ve. Je v letih, ko se isce in uveljavlja svojo moc. To pa je najlazje uveljavljati doma, na sibkejsih od sebe. Svetujem ti, da cimprej poisces pomoc, istocasno pa zacni delati na sebi, da si povrnes samospostovanje in zaupanje vase.Iz tega bos potem.crpala.svoji moč in to bo potem zacutila tudi tvoja hci. Ni vse samo v besedah, prepovedih in kreganju. Večina komunikacije se dogaja na subtilnem podrocju,neverbalno. Vecino tega se sploh ne zavedamo.
Pa se to. Ni res, da je za dobro vzgojo pogoj oce in mati. Ta princip je precej preživet. Važen je odnos, ki ga zgradis z otrokom, pa naj bo se tako unikaten…
Srečno
Spoštovana gospa,
kot prvo ne jemljite vseh komentarjev resno, kajti za nekatere bi bilo bolje, da ne komentirajo.
Najbolj pa vam svetujem, da ste strogi. In da ne popuščate. Namreč največja beda je to, da je okolje takšno. Takšna je družba. Takšni so tisti , ki jih je spoznala zunaj. Saj ni od doma prinesla slabega . Zunaj je to vzdušje. Vejpi, fuge, pufi, cigarete , alkohol, tudi kurbarija. In najstniki sledijo temu. Čist logično. Ampak…sedaj pa vi nastopite. Če vas ne bo zraven, bo ena izmed tistih. Slabih. Bi to radi ? Ste jo za to vzgajali in hranili doslej ? Poiščite pri sebi način, da mislite na njo. Samo v vas je rešitev. Vi ste glavna. Tako kot ste sedaj glavna, da je takšna postala. Vi ste to dopisu stili. Seveda zaradi službe. Ampak noben denar ni več vreden, kot zdravje vašega otroka. Sploh deklet. Vam se sanja ne , kaj vse počnejo ti najstniki že. Če jo boste pustili tako , se ne čudite, da bodo snemali porniče z njo na raznorazne načine. Bi to radi ?
Dobro premislite. Zdaj vam govori grde besede, jutri bo že fizično nasilna. Ampak v vas je rešitev. Vi imate vse v rokah. To, kar ji danes dovolite . Zamenjajte taktiko. In ji ne dovolite. Pa vztrajajte.
Pa ne zasanasajte se preveč na druge. Nihče ne bo naredil nic namesto vas. Ključ imate vi. In ne bojte se. Ker zunaj je čista mafija. Takšni najstniki so jim pisani na kožo. Nič ni narobe niti z vami, niti z vašo hčerko. Samo bodite strogi. Najdite neko varianto, njena mama ste. Vzemite ji telefon . Recite , da bo šel z vami v službo. Al pa ona naj gre z vami v službo. Izmislite si neke variante , ena bo dovolj, da boste uspeli je proč potegnit od tega. Zmenite se z šefom, da bo z vami , ta čas. Vse se da. Samo ne bojte se. Morete jo imeti na očeh. Drugače vas bo tak psihično utrudilo, da niti delat več neboste zmogli iti. Bolje , da ukrepate prej. Najdite način, vi ga edini poznate , kaj ji vzeti, da bo potem upoštevala vaša pravila. Npr. telefon, računalnik, mejkape…kaj ji pač zdaj pere mozeg. In Uspelo vam bo. Verjemite v to.
Draga mama, verjamem, da ti je hudo. Verjetno si se trudila po svojih najboljših močeh, da bi vzgojila hčerko tako kot je prav. Sedaj je, kar je. Svetujem ti, da si najdeš strokovno pomoč in to čimprej. Tako ne more iti več naprej. Tvoja hčerka si preveč dovoli.
Nikakor si ne morem predstavljati, da bi jaz rekla moji mami utihni prasica, da bi to rekli meni moji otroci. Verjetno bi dobila tako po ustih, da bi se mi zamajali zobje.
Vsi se izgovarjajo na puberteto in na najstnike. Tudi mi smo bili najstniki, pa se nismo tako obnašali.
Pozdravljeni, prevec kritike in obveznosti pod besedo
” MORAS”, bodi prijateljica z hcero, brez kritike, da se odpre, da govori, da skupaj resujete vse. Samo vi se odlocite spremeniti, vprasajte hcero kaj jo moti pri vas, s tem zacnite, prosi jo za pomoc da se spremenis, obenem bos tudi njo skupaj. Zelim vam sreco.
Forum je zaprt za komentiranje.