Ne razumem…
Ne odpiram teme z namenom provokacije. Niti ne z namenom vtikanja v tuja življenja, odločitve in načine prehranjevanja.
Vaš moto in namen je: ne jejmo živali, ker trpijo.
Relativno kmalu po nastanku Zemlje, pred približno 4 miliardami let, so se v morju razvile prve živali. Začela se je evolucija, ki traja še danes. Vanjo smo vključena vsa živa bitja; živali, rastline in ostali organizmi. Nekatera živa bitja so skozi evolucijo postala proizvajalci (rastline), druga potrošniki (živali) in tretja razkrojevalci. Potrošniki se delijo na herbivore (hranijo se z rastlinami) in karnivore (hranijo se z mesom – z drugimi živalmi). Nekatere živalske vrste (npr. človek) so vsejede, to pomeni, da je njihovo telo sposobno črpati energijo iz rastlin, pa tudi iz mesa.
Naši predniki (če se omejimo zgolj na zadnjih 8 milijonov let), od australopitecusa dalje, so uživali pretežno sadje in zelenjavo. Ta vrsta hrane je bila dostopnejša, pa tudi branila se ni. Dejstvo pa je, da so jedli tudi meso (pod pojem meso štejem tudi ribe, saj ni nobenega znanstvenega razloga, da jih ne bi), predvsem morske živali, pa tudi kopenske (medvedi, mamuti, divjad…).
Kot vemo, obstaja 21 različnih aminokislin. 13 jih je človeško telo sposobno sproducirati samo, preostalih 8 pa imenujemo esencialne aminokisline. To pomeni, da jih nujno moramo zaužiti v neposredni obliki s hrano. Od teh osmih jih nekaj najdemo v zelenjavi, močno so zastopane v stročnicah, nekatere pa se nahajajo zgolj in samo v mesu. Za optimalno delovanje telesa in vseh telesnih funkcij je obvezno uživati tudi te aminokisline.
Dandanašnja mesna industrija je kruta in nesprejemljiva. Živali so v nevzdržnih razmerah, mučene in izkoriščane. Kljub temu pa to ni razlog za otročjo trditev: ne bom jedel živali, ker trpijo. Če bi bil to vzrok, bi jedli jajca, mleko in ostale živalske “derivate”, saj živali ne trpijo, ko jih molzejo, ko nesejo jajca. Jedli bi domača jajca in mleko, saj bi vedeli, da žival ni bila izkoriščana in v nevzdržnih pogojih. Imam občutek da je to le izgovor, ker vam ta hrana pač ne odgovarja, ni vam všeč. Svoj napačen način življenja pa nato prikrijete s plemenitimi izgovori.
Človek je del prehranjevalne verige in to je treba upoštvati. Lep primer so npr. indijanci; ko so ubili žival so se ji zahvalili, izkoristili pa so celotno telo (pri bizonu so meso pojedli, v kožo so se oblekli, iz kosti so gradili ogrodje vigvamov). To je pravi način in v takšnem načinu ubijanja živali ni ničesar spornega ali nemoralnega. Število bizonov ni bilo ogroženo, dokler niso prišli belci. Prišli so zgolj po kože, olupljene živali pa so puščali gniti in takšno ravnanje je vredno obsojanja. Enako je z živalskimi farmami danes.
Moje mnenje je, da pasiven boj proti temu ni rešitev, saj trpi vaše zdravje (če je to sploh vaš namen). Zakaj ne jeste domačega mesa, domačih živalskih produktov, ko veste, da žival ni trpela?
Lekcija o nastanku zemlje je bila nepotrebna. 🙂 In težko je odgovoriti na vprašanja, ki že sama po sebi vsebujejo napačne trditve (straw man fallacy), pa bom vseeno odgovoril na tvojo objavo. Za potrditev svojih hipotez se zanašaš predvsem na “od nekdaj je tako” ali “to je naravno” ipd. (Appeal to tradition fallacy in Appeal to nature fallacy). Pri iskanju resnice se ne smemo upirati na logične zmote, ampak na znanost.
Torej če grem po vrsti:
Veganstvo temelji na dveh premisah:
1. jesti živalske produkte je nepotrebno
2. živali čutijo bolečino in imajo željo po življenju
Torej sledi sklep:
Jesti živali ni moralno.
Da so naši predniki (v delu evolucije) jedli tudi živali, ni razlog, da to počnemo tudi mi, kot tudi ni razlog, da nadaljujemo z vojnami, posiljevanjem, kanibalizmom itd., ker je to popolnoma nesmiselno.
Npr., krave je človek zadnja tisočletja selektivno redil (kar ni skladno s tvojim evolucijskim argumentom), da sedaj dajejo takšno količino mleka. Če hočeš, da daje krava mleko, mora biti letno oplojena proti svoji volji (posiljena) ali pa mora biti proizvodnja mleka ves čas stimulirana z molzenjem (spolna zloraba). Nekaj dni starega telička odvzamejo materi, v večini primerih pa umorijo, samo zato, da bi človek zadovoljeval svoje (nepotrebne) sebične užitke. Kravo potem, ko za človeka ni več “uporabna”, umorijo. Katera farma ali kmetija obdrži živino živo, ko je več ne more izkoriščati? Že samo dejstvo, da je popolnoma nedolžna žival po nepotrebnem v ujetništvu, je nedopustno. Nobeno pobijanje pa ni “humano”, predvsem če je popolnoma nepotrebno. Podobno se dogaja s kokošmi nesnicami in ostalimi živalmi. Torej razumeš, da to ni le naš “izgovor”? In roko na srce, ali ti ješ le jajca in mleko iz “domačega” ujetništva ali je to le tvoja provokacija?
Več o problematiki:
http://vegan.si/za-zivali/[/url]
Imamo 9 esencialnih aminokislin, ki se nahajajo v VSEH rastlinah. V vsej rastlinski hrani razen sadju in visoko procesirani hrani (bel sladkor, olje …) je dovolj esencialnih aminokislin na kalorijo. Torej če pojemo dovolj kalorij iz rastlinske hrane, dobimo tudi več kot dovolj esencialnih aminokislin (in tudi proteinov v celoti). Da imajo od rastlinske hrane le stročnice dovolj esencialnih aminokislin, je mit. Več o tem: http://vegan.si/clanki/mag-marko-cencur-pojasnjuje/#brez-mesa
Človek je še vedno v prehranjevalni verigi, tudi če je vegansko prehrano. 🙂 Iskreno, ti ješ meso zato, da ne bi padel iz prehranjevalne verige?
Brez argumentov postavljaš trditve, kaj je (zate) moralno in kaj ne. Eno so mnenja, drugo pa pravilno argumentirane trditve. Prosim, drži se slednjih.
Postavljaš tudi neosnovane/napačne trditve o zdravju. O tem naj sodi neodvisna znanost na podlagi peer review študij. In konsenz znanosti je:
Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike.
American Dietetic Association (ADA),
Dietitians of Canada (DC),
Australian National Health and Medical Research Council (NHMRC),
Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),
British Dietetic Association (BDA),
British Nutrition Foundation (BNF).
Če bi bili ljudje vsaj dovolj inteligentni, bi že iz sebičnih razlogov postali rastlinojedci. Tudi če zanemarimo trpljenje živali, je znanost jasna:
– pravilno sestavljena veganska prehrana je zelo zdrava
– živinoreja prispeva več k segrevanju ozračja kot vsa prometna infrastruktura skupaj (avtomobili, tovornjaki, ladje, avioni …)
– veganska hrana zahteva 10x manj obdelovalne površine
– veganska hrana porabi 14x manj vode
– z naravnimi viri, ki so potrebni za prehrano enega vsejeda, bi lahko nahranili 20 veganov (WHO)
Torej bi nam moralo biti vsaj mar za nas same ali za svoje otroke in svet bi bil lepši. Ko bi prenehali živeti v nasprotju z lastnimi vrednotami, bi takoj postali vegani.
Vegan.si je podal izčrpen odgovor, jaz bi se dotaknila še sledečega:
Zadnji stavek preprosto ne drži. Poglejmo molžo. Krave niso čudežna bitja, ki celo življenje proizvajajo ogromne količine mleka. Proces laktacije sprožita brejost in mladič/teliček. Za proizvodnjo mleka je torej treba kravo najprej oploditi, nato pa ji po kotitvi vzeti tele. Potem je treba s posebnimi hormoni poskrbeti, da bo proizvedla čim več mleka, ki se ga nato molze mehansko, torej s stroji. Zate mogoče vse to ni trpljenje, zame je. Precej pove tudi dejstvo, da krvave mlekarice praviloma dočakajo največ pol normalne življenjske dobe za krave.
Glavni problem masovne pridelave jajc pa je v tem, da imajo kokoši izredno malo prostora. Ali so v kletkah ali pa dobesedno natlačene ena ob drugi v zaprtem prostoru. Ne morejo se sprehoditi, ne poznajo sonca in svežega zraka, lahko samo čepijo in nesejo jajca. Takšno življenje je zame trpljenje.
Do tega ima dostop redko kdo. Osebno ne poznam nobenega kmeta, ki krav ne bi molzel mehansko. Pridelava mleka za prodajo enostavno ne more biti prijazna do živali, pa če je še tako “domača”. Poleg tega preprosto ne vidim razloga za pitje mleka. Zakaj bi pila nekaj, česar moje telo ne potrebuje? Nobena druga živalska vrsta ne pije mleka v odrasli dobi, sploh pa ne mleka druge živalske vrste. Ljudje nismo nobena posebnost, VSE koristne snovi, ki se nahajajo v mleku, lahko dobimo iz rastlinskih virov, in to brez nepotrebnega balasta (živalskih maščob). Če se tebi pitje mleka pač zdi nekaj samoumevnega, to še ne pomeni, da je res tako.
Glede domačih jajc pa se do neke mere strinjam s tabo, ampak kot rečeno – do tega nima ravno vsakdo dostopa.
Pasiven boj je pisanje po forumih. Aktiven boj je bojkotiranje industrije. Moje zdravje ob veganski prehrani ne trpi, pač pa se je izboljšalo na vseh področjih.
Kot rečeno, ker tudi pri domači proizvodnji živali trpijo. Različni ljudje imamo pač več kot očitno različne poglede na to, kaj je trpljenje.
Sama jem zelo veliko produktov veganske in vegetarijanske hrane in mi je nekatera tudi zelo okusna..pa vendar moje mnenje pa je , da vse v mejah normale.
Zgledujte se malo po vseh starostnikih ,ki so živeli preko 90 let, ti se niso prehranjevali “vegansko/vegetarijansko”, ker so enostavno jedli, da so preživeli in jedli skromno.
Mislim, da dandanašnje vegetarijansko/veganstvo slej kot prej nek moden šik, kot pa kaj druga.
Sama jem meso samo 1x na teden še (trenutno) , pa še to samo npr. perutnina. Se mi pa zdi razni nadomestki npr. sira ipd. zelo smešni , ali pa veganskih hrenovk, ki izgledajo kot mesna hrenovka vendar so sestavljene npr. soje itd. Zakaj imajo enak izgled kot navadna mesna hrenovka, prav tako razne paštete ? tega pa res ne razumem. Saj si vendar vegetarijanec/vegan, zakaj potrebuješ nadomestke , v isti obliki kot je meso?
Lp
Na podobna vprašanja smo posredno že odgovorili v odgovoru zgoraj.
Pravite “v mejah normale” – to je za vsakega človeka v različnem prostoru in času lahko drugače, zato tako mnenje ne pove veliko. Za vegane je “v mejah normale” tisto, kar je zdravo in seveda etično do vseh in vsega okoli nas.
Zgledovati se po “starostnikih, ki so živeli preko 90 let” je tudi precej nesmiselno, saj je na primer najstarejša Zemljanka, ki je umrla pri starosti 122 let, kadila do svojega 117. leta. Torej nam svetujete kajenje? Upam, da ne. Zato kot smo že poudarili, je za določitev zdrave prehrane treba uporabiti znanstvene metodologije, ne le selektivno sklepanje po posameznikih. Torej še enkrat konsenz znanosti:
Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike.
American Dietetic Association (ADA),
Dietitians of Canada (DC),
Australian National Health and Medical Research Council (NHMRC),
Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),
British Dietetic Association (BDA),
British Nutrition Foundation (BNF).
V mesu torej ni nobene koristne snovi, ki jih ne bi mogli dobiti iz drugih virov, zato ga je popolnoma brez smisla uživati, tudi le enkrat na teden. Pobijati nedolžne živali samo zaradi užitka pa seveda ni etično, zato vegani tega ne počnemo.
Torej ne, veganstvo ni le “moden šik”. Veganstvo je veliko več. V prvi vrsti je gibanje za pravice najbolj zatiranih. Tako kot so bila v preteklosti gibanja proti zatiranju npr. temnopoltih in žensk, je danes veganstvo gibanje za pravice živali, ker so čuteča bitja, ki si tako kot mi ne želijo trpeti ali umreti.
Izdelki, ki jim pravite “nadomestki mesa”, v resnici ne izgledajo kot meso. Kako zares izgleda meso, vidite v klavnici, ko žival ubijejo in njeno truplo razsekajo. Boljše vprašanje bi bilo: “Zakaj mora mesna industrija kose živalskih teles spremeniti v hrenovke, paštete in podobne stvari, ki ne spominjajo več na meso, da jih večina ljudi sploh lahko jé?” Z drugimi besedami, vsi ti izdelki bolj spominjajo na sadje in zelenjavo, kot na mrtva telesa, zato da se jim normalen človek sploh lahko približa in jih ponese k ustom.
Poleg tega pa veganske “nadomestke mesa” ne jemo vsi vegani, ker so nepotrebni. Veliko nas uživa veliko cenejša in zdrava živila, kot so polnovredne stročnice, žitarice, zelenjava, sadje, oreščke in semena.
O veganstvu, sploh o veganski prehrani, je v zadnjih letih bilo res ogromno napisanega, obstaja vedno več, v slovenski jezik prevedenih knjig, npr. Ultraman, Škrob je rešitev, Jej in teci, Rešite se zasvojenosti s hrano, Kitajska študija, Celota, Jedilnik Druge gasilske brigade, Etika v kuhinji, Meso je problem!, Tekma za življenje…
Forum je zaprt za komentiranje.