Ne razumem ga, da mora vedno pit le pivo!!
Leni, moj mož pije pivo. Spije ga, če sva sama, skupaj v kakšni družbi ali pa, če je s svojo družbo sam. Koliko krat je to na teden res ne bi vedela. Na misel mi ne pride, da bi mu preštevala popite vrčke, spije ga, ko mu zapaše, ker ga ima rad. Zaradi tega še ne pomeni, da je odvisnik. Če bi me motil njegov zadah bi zadevo rešila tako, da bi mu priporočila kakšno ustno vodico.
Če tvoj mož ob pivi ali dveh “zagrezne” kot rečemo do jutranjih ur, tudi ne pomeni, da je odvisnik od alkohola ampak da ima zelo grdo razvado, ki tebe moti in o kateri se morata resno pogovoriti. Tudi tisti ljudje, ki se jim ob pivički razveže jezik, ali pa tisti, ki jih omenja katenjka, ki se ne morejo zabavati, če ne spijejo prej kaj krepkega, tudi zanje ni nujno, da so odvisniki. Ti ljudje imajo druge težave in jim alkohol služi le kot rekvizit, da se spravijo v določeno stanje (več poguma, več sproščenosti).
Če pa misliš, da je tvoj mož odvisnik ali pa je na dobri poti, da to postane, pa ti ne bo pomagala ne ustna vodica in ne pogovor. V tem primeru morata poiskati strokovno pomoč, kjer bo tvoj mož deležen ustreznega zdravljenja, kajti gre za hudo bolezen. Odvisnika prepoznaš po tem, da ima v daljšem časovnem obdobju, ko se odreka pijači, abstinenčno krizo. Če pijače v tem času ne pogreša, potem ne gre za odvisnika.
Če ti ponazorim v mojem primeru: ko sva z možem za dalj časa odpotovala v eno od islamskih držav, kjer ni moč kupiti alkoholne pijače, se pri njemu niti enkrat samkrat niso pojavili simptomi pomanjkanja piva, medtem ko sem jaz, odvisnica od nikotina, že na avionu tečnarila stevardesam, da bi lahko naredili postanek.
Jaz mislim (upam), da gre pri tvojem možu za zelo grdo navado, ki jo lahko rešita. Sicer pa ga postavi na preizkušnjo. Če ne zaradi tebe, pa naj vsaj zavoljo otroka dokaže, da pijače zares ne potrebuje. Vse dobro ti želim.
Če ne bo ničesar pri sebi spremenil, bo šel po poti svojega očeta.
Dokler ne bo sam spoznal, da počne nekaj narobe ali pa da mu takšno popivanje škodi, ga nihče ne bo mogel spremeniti. Alkohol definitivno zmanjšuje kvaliteto njegovega življenja ter odnosa s tabo. A bistveno je, da to sam spozna in sprejme odgovornost.
Leni35…Izbrala si si težko nalogo…To je, nekoga spremeniti.
Če ne bo ničesar pri sebi spremenil, bo šel po poti svojega očeta.
Dokler ne bo sam spoznal, da počne nekaj narobe ali pa da mu takšno popivanje škodi, ga nihče ne bo mogel spremeniti. Alkohol definitivno zmanjšuje kvaliteto njegovega življenja ter odnosa s tabo. A bistveno je, da to sam spozna in sprejme odgovornost.
Leni35…Izbrala si si težko nalogo…To je, nekoga spremeniti.[/quote]
Vem, težko bo, bojim se, da se bova po vseh teh sporih toliko oddaljila, da mi bo postalo vseeno za vse, no, bomo videli. Hvala, ker ste mi prisluhnili.
Ker si želiš, da bi se spremenil zate, sicer se ne bi počutila dovolj vredno v njegovih očeh. Mogoče bi morala to vrednost poiskati drugače (pri sebi). Težko je rečt, to so že dileme za strokovnjake, kjer je potrebno veliko več informacij in osebnih izpovedi.
Ravno v tem se skriva hudič – ker ljudje alkoholizem razlagajo tako kot ti.
Odvisnost ne pomeni samo to, da odmerek rabiš redno vsak dan, ampak recimo tudi redno na vsakem žuru, drugače se ti zdi, da se ne zabavaš. Ali tale naš možakar, ki rabi odmerek za to, da se vključi v družbo. To je zloraba alkohola.[/quote]
Kaj pa, če si privoščim deci vina vsak dan po kosilu, ali pa vsak drugi dan po kosilu ali pa le vsak petek (vsak žur, kot praviš)? Ni tvoje tretiranje alkoholizma rahlo pretirano? Koliko odmerka je potrebno, da lahko govorimo o zlorabi nečesa?
Se pa strinjam, da se alkohol lahko hitro “prikrade” v naše življenje in se čez čas sploh ne zavedamo več, da ga “potrebujemo” že skoraj vedno, ko se pojavi priložnost, vedno najdemo nek razlog ali pa izgovor za to, da ga nekaj spijemo.[/quote]
Razlika je, ali ti tisti deci rabiš, da se sprostiš (zelo nevarna razvada, ko nekateri doma, po službi, spijejo kozarček in se tako sprostijo) ali ga spiješ enostavno zato, ker ti je všeč okus vina in znaš uživat v tem.
Če se na žuru nisi sposoben veseliti trezen, temveč izključno tako, da si pod kapo, imaš problem. Ne govorim o tem, da se ga enostavno, ker pretiravaš s količino. Govorim o tem, da načrtno spiješ nekaj pijače, preden se lahko vklopiš v družbo. Kot rečejo, en kozarček za pogum. To je nevaren razlog za pitje.
Če alkohol v takšni meri vpliva na tvoje razpoloženje, je to nevarno. V povezavi z družinsko zgodovino še bolj.
Jaz nimam izkušenj iz prve roke z alkoholikom, imam pa že od vselej odpor do ljudi, ki so pod vplivom alkohola čisto drugačni ljudje kot sicer. Ne mislit, da imam drugače kaj proti alkoholu, meni je pivo dobro (ne čutim pa niti najmanjše potrebe po tem, da bi ga ruknila vsak dan ali trikrat na teden ali vsakič, ko ga zažuramo). Saj mi je pica tudi dobra, pa si je ne zaželim vsak dan.
Ne, mislim, da ne gledam preveč ozko. Mislim, da smo v Sloveniji čisto preveč tolerantni do pitja.
Klepetulja, saj vsak ki nekaj spije, to spije načrtno, tudi če je voda. In če je človek že kdaj pil vino, ve kakšen učinek ima nanj. Če ga sedaj nekaj spije, to še ne pomeni, da ima problem, kljub temu, da ve, kako bo nanj vplivalo. Saj tudi hrana, ki jo človek poje, nanj vpliva dobro, pa se je zaradi tega še ne izogibamo. Mene recimo vino uspava, začne se mi zehat, zato ga res redko pijem. Nasploh pa alkohola ne pijem skoraj nikoli, čeprav mi je všeč tisti občutek, ko se ob njem malo bolj sprostim. Mislim, da se vsak sprosti, le da to sproščenost kažemo na različne načine. Človek preprosto začne ob tem drugače razmišljat. Lahko pa sem komot na zabavi, kjer vsi pijejo alkohol, jaz pa edini vodo, pa magari sem zaradi tega manj sproščen od ostalih.
Pomembno je, od kod izhaja ta potreba, da potem nekaj spije načrtno.
Zato ima človek zavest in sposobnost učenja, da spremeni navade, če opazi, da ima zaradi tega težave. V tem primeru bo avtoričin moški sigurno imel težave. Težave v odnosu, kot težave s sabo. In če jo ima rad, bi lahko brez problema nehal piti..Ker vidi, da to škoduje njegovemu odnosu….Ampak ne bo nehal kar tako piti. Zato, ker pitje ni pod vplivom njegove zavestne volje, ampak nezavednih vzorcev. Sicer sam sebi reče ,da pije načrtno, vendar je to le izgovor, ker ne more spremeniti svojih vzorcev.
Mislim.da je že prej,ko še nista imela otroka in nista bila poročena prav rad popil svoje pivo!
Na žalost se mi zdi,da te ne čaka nič lepega!Čimprej nekaj ukreji!Ali ga postavi pred dejstvo,da gresta narazen ali pa da se gre zdravit!Druge možnosti ni!Pijača ali ti z otrokom!
Pa veliko sreče ti želim
Komentarji sineta od fotra, ravno prav skrivnostni, udarni in odločni, so šolski primer vpliva virtuale na odzivne bralke teh komentarjev, ki se med enim in drugim vzdihom sprašujejo: Pa kdo je on?:)
Drugače pa pohvala avtorju za dobro sukanje peresa (ali ritem tipk) – užitek je to brati, tudi če se z vsem povedanim ne strinjam.
Morda je način, kako podajaš svojo realnost, takšen, da je za druge žaljiv, predvsem pa po prebranem precej neugoden. Le zakaj bi neka samozavestna oseba, ob tolikokrat poudarjenih lastnih kvalitetah, imela potrebo po izstopanju s podcenjevanjem predstavnic svojega spola?
“Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si.”
Neka razdražljiva si mi, kar priča številčnost postov. Mogoče bi rabila kak psihološki tretma od Marka, da bi te pomiril?
Preko foruma te napali nek bradač, potem pa razočaranje v živo, ko toliko pričakuješ…. Jah, boš pa naslednjič naletela na kakšnega mladega Adonisa, ki ti bo pomagal potičko speči in pobarvat pirhe. :))
Forum je zaprt za komentiranje.