navezava na spodnjo temo o folžiji

Imamo premoženja več, kot povprečen človek. Pomagamo tudi drugim. Družimo se z ljudmi, ki imajo enako, več in tudi manj. Ampak res nikoli nimam občutka, da bi nam bili folž. Česarkoli. Tudi tisti, ki nimajo.
Menim, da občutki, da so nam nekaj folž, izvirajo iz nas samih. Da so ta negativna čustva odraz našega notranjega sveta in dojemanja drugih.
Prepričana sem, da je tisti, ki govori, da so mu drugi folž, v sebi enak. Res iskreno se vprašajte, ali ni to edina resnica.
Srečen človek, ki živi po svojih merilih in željah, ne daje na take plehke zadeve, nobenega poudarka, kaj šele razglabljanja.
Če pa nekdo nekaj ustvarja iz želje, da bodo drugi videli kaj vse ima. celo z namenom, ..ja tu pa se znajo vzbuditi občutki folžije. V človeku, ki gara za druge, ne v okolici.

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=fov%C5%A1ija&hs=1

Paco Moralles, ccc :)))))))))))

… drugače pa na prvo pišočo:

Imaš prav, ampak samo do neke mere. Še kako je mogoče, da so ljudje folšljivi tudi, če nekdo tega v ničemer in z ničemer ne sprovocira. So namreč tudi takšni ljudje (kaj in zakaj so takšni se lahko odpre še eno temo, al pa kar malo pogoogla, sej psihologija takšne zadeve vendarle že do obisti pozna).

In seveda je mogoče celo v manj folšljivih spodbuditi in razplamteti te nelepe strasti, če jih človek izprovocira.

In jasno, da so skorajda vedno na delu do neke mere tudi projekcije … koliko je enega, drugega ali tretjega (pa še vedno poenostavljam) je pa vprašanje posameznika, njegove sredine, širše družbe, celo zgolj naključij …

To je tko, ko ti gre dobro, ti vsi čestitajo, le en(a) se s tabo hoče kregat in to na tak način, da sploh ne razumeš, kaj ti očita. Pa nismo Slovenci najbolj fouš narod iz Jugoslavije. V nekaterih primerih pa ljudje tudi komu očitajo foušijo za BV.

Fovšija je bolj izraz nizke samozavesti.