nasvet-selitev iz Ljubljane?
Zdravo,
živim v okolici Ljubljane-10 km, kupujem nepremičnino. Ker sem finančno omejena, me seveda vleče izven Ljubljane ker je tam veliko ceneje. Ali bi se za to odločili? Koliko km najdlje bi vi šli? Vem da je to odvisno od vsakega posameznika, pa vendar. Nekateri mi svetujejo naj ne grem, ker bom več za bencin zapravila tekom let, spet drugi, da so to slabše pokrajine, občine, kjer bo še težje živeti, po drugi strani razmišljam, da so sigurno tudi kakšne pozitivne strani.
Kaj bi vi naredili?
Glej, živim v hiši v Ljubljani. Do centra imam 15 minutni sprehod.
Hči do šole potrebuje 10 minut (peš), jaz in mož se v službo v glavnem voziva s kolesi (20 oz. 30 minut).
Sestra živi na Dolenjskem 45 km od Ljubljane. Dela v Ljubljani, tudi otroka vozijo v šolo v Ljubljano – in ga bodo vozili ves čas njegovega šolanja.
Da pridejo do mesta potrebujejo vsaj eno stresno uro vožnje.
Od doma odhajajo najkasneje ob 6.30, domov prihajajo najprej po 17. uri ali raje še uro ali dve kasneje – če ima otrok popoldanske aktivnosti.
V naravi in okolici doma dejansko lahko uživajo le poleti, ko so dnevi daljši.
Za vsako varstvo otroka (bolezen, počitnice) ga morajo k babicam voziti vsaj 50 oz. 70 km.
Zdravnika imajo 15 km daleč, v trgovino hodijo v Ljubljano.
Tudi vsa infrastruktura (gledališče, kino, knjižnica itd.) je v Ljubljani.
Sestra in njen mož imata vsak svoj avto, ki ga morata seveda pogosteje menjati. Za bencin zmečeta ogromno denarja.
Zame ni vprašanje, kje bi živela – nisem tip, ki bi na račun cenejših stanovanj trpela vsakodnevno selitev narodov po cestah in si tako zapolnjevala proste popoldneve.
Če tebe to ne moti, pa kar pogumno v nakup nepremičnine na podeželju.
Jaz sem se nekaj let vozila 30km, potem 20 km do službe, pa seveda na večerne športe in druženje. Nato sem se enkrat po nemarnosti, ker pač začneš voziti na pamet, malo utrujen, zabila v drevo. Od tedaj sem veliko bolj zadržana glede vsakodnevne vožnje, prej se mi je zdelo fajn. Pa tudi z družino nastanejo komplikacije – kje v vrtec, šolo, kako časovno speljati.
Če se bom še odselila iz Lj., obvezno na lokacijo z železniško postajo, če v službi nehajo vračati za prevoz – kar je roko na srce zaenkrat zelo velikodušno – postane vožnja kar velika postavka. Ko bo uvedeno pravično cestninjenje avtocest, pa sploh. Tudi zaradi otrok, da se lahko sami vozijo glede na svoj urnik v srednjo šolo in kasneje.
Če bi bila še sama, pa do 30 km ven, zelo v redu se mi zdi Logatec, dobra povezava, precej nižje cene stanovanj, krasna okolica, vsa infrastruktura, vključno nov bazen, dobra klima.
Osebno se ne bi selila ven iz mesta za več kot 15 km. Moji starši živijo 60 km ven iz Ljubljane in eno obdobje sem se od tam vozila na delo v Lj in vem, kako to izgleda. Zelo časovno potratno in zelo naporno. In če se voziš s svojim avtom, tudi zelo nevarno. Da bi pa v taskih razmerah imela še otroke, si pa res ne morem predstavljati. Pa vem, da jih nekateri imajo. A pri tistih, ki jih poznam, so otroci čez teden bolj od babic in dedkov in skoraj nič od staršev.
Trenutno živimo v bloku v Ljubljani. Pripravljena bi se bila seliti nekaj km ven pod pogojem, da bi šli živet v hišo in predvsem pod pogojem, da bi bil iz tistega kraja učinkovit javni prevoz, najraje vlak, ki pogosto vozi. Potem bi nosila s sabo knjigo in tistih 2×20 minut porabila za branje – toliko mi na dan branja zagotovo pripada:)
Vsekakor je treba računati tudi s tem, da nam bodo v parih letih povračilo stroškov prevoza na delo ukinili.
Zelo odvisno je tudi od tega kaj in kje delaš in kaj rada počneš v prostem času.
Če npr. delaš doma, ne hodiš veliko na razne kulturne prireditve ali se sprehajat ob Ljubljanici, nimač veliko prijateljev/prijateljic s katerimi bi popoldne kofetkala v mestu – ampak npr. raje hodiš po gozdu ali kolesariš ali se s kolegicami dobivaš v naravi in pri športnih zadevah – potem je selitev ven najbrž prav fajn.
Živim 10 km iz Ljubljane in odkar sem tukaj, si želim vrniti se nazaj v Ljubljano. V center, če bi se le dalo. Zame sploh niso problem kilometri ampak filing, kje živim in kaj se dogaja okoli mene. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika in njegovega načina življenja, kaj mu bolj odgovarja. Ko sem živela v centru Lj., mi je bilo vse dosegljivo peš – vsa gledališča in cel kup drugih dogodkov, sprehodi v Tivoli, na Grad, tržnica, kavica v lokalu ob Ljubljanici in še in še. Zdaj se moram za vsako tako zadevo vsest v avto, se peljat, iskat parking … In se mi velikokrat ne da in veliko stvari, ki sem jih prej rada počela, zdaj odpade.
Živim v zgornji Šiški, službo imam v centru, otroci tudi šolo. V glavnem se vozimo z mestnimi avtobusi, redko z avtom (parkiranje). V službi sem v 15 minutah, če je gužva 20. Če bi se selila ven, bi se tako daleč, da se lahko še vozim z mestnim prevozom.
Kolegica se je 10 let vozila skoraj 60km, vsak dan, sneg,dež,vročina. Na poti je porabila ogromno časa, parkrat od utrujenosti skoraj zaspala za volanom.Z avtobusom je trajalo 2x toliko. Otrok ni vozila s sabo-k sreči. Sedaj stanuje v Šentvidu.Pravi, da ga ni denarja, da bi še kdaj šla živet tako daleč.
tudi jaz živim 4 bus postaje od centra. Lokacija je namerno izbrana, zato da smo vsi, predvsem otroc, mobilni.
Na tvojem mestu bi skrbno gledala, kakšna je bus itn povezava. Je že tako, da mi odrasli se lahko vozikamo, sam pri otrocih se pa potem zatakne. Vsak dan do 18ega leta ga vozit v LJ, na kakšne aktivnosti, kino itn itn………..?
Poznam primer, ko niti niso toliko iz LJ, ampak v nekakšni gozdni idili, kjer rabiš kar nekaj pešačenja do busa, ki je tudi skrajno lokalni. In zaradi navedenega se je en otrok moram odreči neki obšolski aktivnosti, v kateri je bil zelo perspektiven, ker ni imel možnosti vožnje sam v LJ
Če bi jaz imela lastno hišo al pa vsaj dovolj veliko stanovanje z nekaj atrija v Ljubljani – po možnosti kje v Rožni dolini, se tudi ne bi selila na podeželje… Tako pa sem pač rojena podoželanka in koristim vse bonitete podeželja (priznam, v času študija in še kako leto potem mi je življenje v lj. godilo). Tud službo imam hvala bogu 2 km od doma, prav tako šolo, vrtec. Res pa je, da so nam druge aktivnosti, ki so v Lj. (kino, gledališče, bolj pestra izbira trgovin, …) težje dosegljivi, oz. se jih poslužujemo bolj poredko, kar pa dandanašnji, ko se trudimo kaj prihranit oz. plačujemo kredite, niti ni tako hudo 🙂
Prednosti, ki jih jaz koristim na podeželju:
– neskončne možnosti kolesarjenja
– neskončne možnosti pohodništva (brez predhodne vožnje z avtom)
– velik vrt, domača zelenjava, kup rož
– otroci so že od malih nog tud brez moje nenehne pristornosti lahko sami zunaj
– pozimi tud smučamo doma za prvo silo, pa tud eno manjše smučišče je 2 km stran
– mir, mir, mir 🙂
– zapravim manj, ker imam do 1. bolje založene trgovine 10 km, do več bolje založenih trgovin pa 40 km+ 🙂
– sploh se ne sekiram, če nisem oblečena po modi, ker tu okrog skoraj nihče ni (in zarad tega nič slabše ne živimo) 🙂
Vse je bolj komot, prevozi, predvsem otrok na razne dejavnosti,pot v službo,hitreje si doma.Govorim o življenju (stanovanju) v mestu.Dežela ima tudi svoje prednosti:tišina, mir, boljši zrak, mimogrede si v naravi. Odločitev je tvoja. Je pa res, da te idile ne moreš uživati v polni meri, če se dnevno voziš v službo, šolo 50 ali več km daleč.
Forum je zaprt za komentiranje.