naša vožnja
VOŽNJA NA SLOVENSKEM
ali
Pazite se, vidim vas…
Vožnja je ena izmed veščin, ki se jo ljudje (moški kot ženske) priučimo. Nekateri prej, drugi malo kasneje… ni važno. Razlike obstajajo. Na obeh straneh.
Da ne bo pomote. Sama vozim slabih enajst let in imam, pravim približno okoli petsto tisoč prevoženih kilometrov (nisem ne avtoprevoznik, niti trgovski potnik) . Vse od takrat, ko mi je bilo (končno) možno in kasneje dovoljeno sesti za volan. Spomnim se svojih napak in nerodnosti, ki pa (tako vsaj mislim) so iz kilometra v kilometer prevožene vožnje, počasi izginjale, čeprav se tu in tam kakšna še vedno prikaže. Nihče ni popoln.
Toda, ko doživiš na cesti v enem samem tednu toliko nerodnosti, ti počasi prekipi. Vsaj meni je.
A da ne bom predolga, vsaj za prvič, vam bom opisala dva primera, na vas pa je, da se odločite, kateri spada h kateremu spolu.
Smer: hitra cesta – Arja vas-Celje; ura: 16:20 lep poletni dan 2003
Peljem se iz službe, kot navadno, vendar se tokrat odločim, da bom zapeljala na ‘hitro’. Malce hitrosti – tiste prepovedane – se mi zahoče.
Že vso pot pred mano pelje vozilo, skoraj isto, kot ga imam sama, normalne vožnje. Vendar se odloči, da bo tudi samo zapeljalo po isti poti.
‘Prav’, si mislim; ‘ko bova gor, te bom tam lažje prehitela.’ Toda pripelje se prva ovira, ki mu jo mojemu ‘plenu’ uspe ubežati. Sama ostanem za velikim tovornjakom. Ker je malo od uvoza na HC zožanje ceste, zmanjšam hitrost in se prilagodim zapovedani hitrosti.
Ko je zoženja končno konec, vklopim levi smernik in prehitim prvo žrtev brez problema. V tem času mojemu ubežniku uspe ubežati kar precej daleč, vendar si končno privoščim tisto, kar si ne bi smela. Priznam. Ker je bila cesta prazna še bolj uživam. Kmalu se mu pričnem zelo opazno približevati in medtem tudi to uspe dohiteti naslednji tovornjak.
Kljub moji hitrosti slabih 185 KM/h, ki bi jo oz. jo je lahko opazilo v vzvratnem ogledalu, če se ga je sploh naučilo uporabljati, se odloči, da bo prehitelo, svojo ‘oviro’, ki je mogoče peljalo le kakšnih 5 KM/h počasneje kot samo. Če nam je vsem jasno, da naložen tovornjak s prikolico vozi dobrih 100KM/h potem veste, kje smo.
Seveda mi ni preostalo drugega, kot da pohodim zavoro in besedni zaklad se mi je hitro povečal za kar nekaj kletvic. Kaj morem, tudi jaz sem samo človek. Gotovo sem popljuvala vso sposobnost vožnje, ki mi je bila prikazana.
Končno mu uspe prehiteti tovornjak, seveda z mano na ‘riti’ in se po nekaj prevoženih desetih metrov, ko je bilo že zdavnaj mimo, odloči da se vrne nazaj na vozni pas. Menjanje prestave in višji obrati mi omogočijo, da ga prehitim. In opazim značko na avtomobilu. Z samo 126 NM navora (po domače 1,2 motor ali 60KM za lažje razumevanje) ni moglo razumeti, da so na svetu še hitrejša vozila, ki se ali pa tudi ne vozijo po pravilih.
Zaradi neprilagojene vožnje vozila (o.k. tudi mojega) bi se lahko zadeva precej drugače končala, kot se je.
Prvi nasvet: Za volanom bodi vedno zbran, nikoli ne veš, kdaj ga lahko kdo drug ‘polomi’ in moraš ti reševati situacijo.
Drugi nasvet: Uporabljaj vzvratna in stranska ogledala. (Niso za popravljanje make-up-a ali frizure (moški – tudi to sem že doživela), ne pred rdečim semaforjem in bog ne daj, med vožnjo). Tam so zato, da vidiš tudi to, kar se dogaja za tabo.
Tretji nasvet: Ne prehitevaj, če vidiš, da se ti približuje vozilo, ki ima veliko večjo hitrost in je vprašanje, če se bo lahko pravi čas ustavilo za tvojo ‘ritjo’.
Smer: regionalna cesta Velenje – Celje; ura 13:15 nov lep poletni dan 2003
Ker si privoščim krajši delovni čas, se domov odpeljem precej prej, kot navadno. ‘Hvala bogu, nikamor se mi ne mudi,’ so bile moje misli. Toda vročina je bila ubijalska, kljub klimi in prej prezračenem vozilu.
In dohitim malo ven od odcepa za Dobrno vozilo, ki je vozilo (tako je izgledalo vsaj tedaj) po predpisih. No, prijetno temperaturo sem imela v vozilu, torej se sprostim in sledim ‘vodniku’.
Toda glej ga zlomka. Konec omejitev, še vedno 50 KM/h. Omejitev na 60, zmanjšamo na 40 KM/h. Vožnja malo po bankini in malo po beli črti. Vijuganje ‘prosto po Prešernu’ bi lahko temu rekli.
Po nekaj ovinkih se pričnem spraševati, če nekdo nalašč testira mojo potrpežljivost. Znova konec omejitve, gremo na 60. Upam, da še veste, da je dovoljena hitrost izven naselja, kar cesta Velika Pirešica – odcep za HC je, 90KM/h. A ne. Zakaj bi se vozili po predpisih, če se lahko počasneje? Ker je bila cesta naproti polna oziroma, vozila so se vozila po intervalih, kjer bi zelo izzivala srečo, če bi se odločila za prehitevanje, stisnem zobe in upam, da se bo odločilo za HC. Vendar ni bil moj dan. Gremo po ‘stari’ do Celja.
Kljub spetim lasem (že zaradi vročine, če ne zaradi službenega kodeksa), so mi vsi dobesedno stali pokonci.
Čez naselje Arja vas (omejitev 50KM/h), se peljemo že 35. Že druga prestava je bila skoraj prehitra. ‘Moj Bog’ si mislim; ‘sem se ti jaz danes kaj zamerila?’ In si pričnem – tokrat že na glas govoriti: »Če greš ti levo, grem jaz naravnost. Če greš ti naravnost, grem jaz levo.«
In se ‘pricijazimo’ do, seveda komaj prižganega, rdečega semaforja. Vozilo se je, na mojo srečo odločilo peljati, levo. Torej je moja smer bila naravnost. Ne bom vam razlagala po katerih poteh lahko pridem do mojega doma,ker to tako ali tako ni važno. Pogledam ‘kolega’ voznika in se skoraj primem za glavo… Lahko si mislite…
Četrti nasvet: Da je prepovedano telefoniranje med vožnjo, ni neumno pravilo. Če je zadeva ne vem kako nujna, uporabljaj pripomočke za prostoročno telefoniranje. Nobene potrebe ni, da si kupite drago napeljavo, ki vam bo posredovala glas preko radijskih zvočnikov. Dovolj je že majhna slušalka, ki si jo daste v uho. Precej bolje boste slišale sogovornika. (sama sem se ga tako navadila, da drugače niti telefonirati ne znam, pa če sem za volanom ali ne). Če pa je pogovor dolg, zapeljite ob stran in počakajte. Nič ni tako pomembno, da ne bi moglo malce počakati.
Peti nasvet: Vozi po sredini pasu. Z’malce levo in malce desno’ ne ogrožate le soudeležencev v prometu, ampak predvsem sebe. Nič kolikokrat se je že pripetilo, da je nezbran voznik izgubil oblast nad vozilom, ko je neprevidno zapeljal na ‘bankino’. Da ne govorim o tem, koliko ogledal je bilo že potrebno zamenjati, zaradi srečanj ‘brebližnje’ vrste.
Šesti nasvet: Če stojite na semaforju z rdečo lučjo, kot prve v vrsti, imejte avto v pripravljenosti, da boste speljale takoj, ko se prižge zelena. Še v avto šoli so nas naučili, da rumena pomeni, ‘pripravi se’, ter zelena ‘spelji’. Nikjer ni bilo napisano, da zelena pomeni: ‘s pogledom najprej določi, kje je menjalnik in poišči prvo prestavo ter počasi, počasi spelji.’
Marsikateri semaforji so narejeni na tako kratke intervale, da če niso vsi vozniki zbrani in pripravljeni, lahko čez zeleno luč odpeljeta samo dva, tretji dela že delni prekršek, da o četrtemu, petemu in šestemu ne govorim…
Če še ne veste, je definicija trenutka, ki mi jo je zaupal kolega, naslednja; ‘Trenutek je čas od tedaj, ko se na semaforju prižge zelena in do tedaj, ko se zasliši prva ‘hupa’ vozila, ki stoji za vami. Če boste previdni, definicije trenutka ne boste nikoli doživeli.
Sedmi nasvet: Vozite po predpisih, še posebno tam, kjer je dovoljena malce hitrejša vožnja (regionalne ceste – 90KM/h, če le ni označeno drugače). Vsi vozniki, ki niso preveč živčni zaradi zakonov, vam bodo hvaležni, za ostale se ne menite.
Osmi nasvet: Spet smo pri ogledalih. Za božjo voljo, uporabljajte jih za opazovanje prometa okoli sebe. Nikoli in nikakor niso namenjena za opazovanje vaše zunanjosti. Če ste se, še preden ste sedle za volan, doma dobro ogledale, vam gotovo ni v metrih do prvega semaforja zrasel nov ‘mozoljček’ ali se vam razmazala maskara, ali kot sem že napisala, premaknil pramen las (s tem mislim tudi na moške).
No nekaj teh ‘zapovedi’ velja bolj za en spol, kot drugi, vendar izjeme potrjujejo pravilo. Napisala bi lahko še več z obrazložitvami vred, vendar bi bila veliko, veliko predolga.
Nisem ena izmed tistih, ki grajajo vse okoli sebe, sama pa bi bila idealna (veste na koga mislim – vsaj večino predstavnikov tega spola, pa ne mi zamerit.). Kje pa, daleč od tega.
Kot sem napisala že zgoraj; nisem vedno zgleden in idealen voznik, vendar se trudim. Ena nesreča, ki sem jo imela sedem let nazaj, mi je bila več kot dovolj. Predvsem finančno. Sedaj odmislim vse skupaj, ko sedem za volan in se s svojo koncentracijo usmerim le na cesto.
Poizkusite, veliko lažje bo za vse. In marsikdo si bo mislil; ne tisto standardno – ŽE SPET BABA ZA VOLANOM, ((pa če je res ženska za volanom, ali ne)), ampak bodo na tiho pohvalili vašo vožnjo. Slišite sicer tako ali tako ne enega ne drugega. Vendar se splača – tudi finančno. Verjemite mi.
In upam, da ste spoznali predstavnika enega in drugega spola v prvem in drugem primeru… Ni težko.
E. KRT
Tudi jaz nisem dojela poante, sliši pa se to tako, kot da si se hotela samo pohvaliti, kako dober avto imaš. Zato od drugih, ki imajo samo 1.2 motor, pričakuješ nek podrejen odnos. Ali pa od nekoga, ki se pač bolj varno počuti, če vozi 10 km/h pod omejitvami, kot pa več.. Črtkane črte na sredini ceste ti dovoljujejo, da prehitiš vozilo, ki pred teboj vozi “prepočasi”.
Ni mi pa jasno, kako lahko sploh dajaš nasvete za varno vožnjo, ko pa sama voziš 185 km/h?
Sovoznike na cesti ocitno vidis kot svoje “zrtve” in “plen”? Na hitri cesti vozis 185 km/h.
Imas prav, lahko bi se koncalo drugace kot se je.
Ce bi vozila po predpisih, ti ne bi bilo potrebno pohoditi zavore, ko se je tvoj “plen” odlocil za prehitevanje “ovire”. Verjetno te je v ogledalu tudi opazil, toda kdo bi si mislil, da obstaja taksen norec, ki za njim drvi s 185km/h.
Zaradi taksnih dirkacev kot si ti, se dogaja najvec nesrec. Morda si res “spretna” voznica, toda to sploh ni vazno. Kot si sama dejala, je potrebno paziti tudi na sovoznike, kar pa je precej tezje pri 185km/h. Po tvojem postu sodec se mi dozdeva, da si celo domisljas, da si preprecila prometno nesreco?
Prvi nasvet: Vozi po omejitvah, cesta ni dirkalisce. Ce pa se ze res moras znoreti, potem vsaj ne pametnjaci, kako so vsi drugi vozniki neumni, ker so te ovirali na tvoji dirki.
Drugi nasvet: Ne dajaj nasvetov.
Če sem čisto odkrita, priznam da sem pričakovala takšne odgovore. Če kdo dvomi, da sem ženskega spola, je gotovo prvič naletel na žensko, ki glede določenih zadev nima dlake na jeziku.
Brez skrbi, seksa imam dovolj za svoje potrebe (ne krivit za vse skupaj pomanjkanje določene dobrine) in tudi poguma, da izrazim svoje mnenje.
Poanta, če je res niste razumeli – je predvsem ZBRANOST za volanom.
Vsi grajate prehitre voznike, tudi jaz jih, še posebno tiste, ki se izživljajo na cestah, ki niso primerne za takšno vožnjo.
Nimam ne vem kako dobrega avta (če ste mislili na to), ker avta ne doživljam kot nekaj – vau, kakšna mašina, ampak kot prevozno sredstvo, ki mi je nujno potrebno.
Malce poglejte okoli sebe, vsi, tudi “Psihiater”, če je res moškega spola in priznajte, da niste prfektni vozniki, – kot sem priznala jaz – in gredo tudi vam na živce tisti, ki cijazijo – brez zamere. Kolikokrat ste si mislili (Že spet nedeljski voznik!)?
Znorim pa, ko vidim koga (me ne briga spol voznika), ki sedi za volanom in se pogovarja po mobilnem telefonu, kot bi sedel doma v naslonjaču in se ne meni za ničesar okoli sebe.
Torej, ko sedete za volan, mislite na to, da niste sami na cesti – pa naj bo to ” hit’r al’ počas’ “.
lp
Erina
Priznam tud mene kdaj prime, da bi hitr peljala. Starši so bili ogorčeni, ker sem kupila dokaj močan avto glede na to, da imam izpit dobra 2 mesca, avto malo manj.
A nekaj že vem, bolj kot si prijazen na cesti, bolj te ljudje izsiljujejo.
No pa k sm prej začela o hitrosti. Parkat sem se peljala 160 ali malo več po avtocesti. Vem to ni veliko za nekatere, a zame je. Uživam v taki vožnji, a se za njo odločim le v primeru, da je avtocesta res zelo prazna. Na navadni cesti nikoli ne divjam. Ljudi to moti in morda prav zato vozim hitreje kot pa bi drugače.
Nikoli pa ne peljem sproščeno, če gre hitro, ker vem, da s tem ogrožam svojo varnost in tudi varnost ostalih v prometu.
Nisem navdušen voznik in nikakor popoln. Vendar nikomur ne bom solila pamet kako naj vozi.
Pravijo, da sem preveč zaupljiva, če se vozim z drugimi, saj me ni strah, ker pač vem, da ni nihče tako neumen, da se bi zanalašč zaletu. Nesreča pa se lahko zgodi, če pelješ 180 ali 50 km na uro.
Torej vse skupaj kar sem napisala nima smisla. Mislim pa, da Erina preveč kritizira vožnjo ostalih.
2 meseca izpit, hud stroj??? potem se pa sprašujete zakaj mladi vozniki plačajo večje zavarovanje? sedaj bomo pa plačevali še večje tudi vsi ostali, ravno zaradi takih, ki imajo premalo izkušenj in prehud stroj!!!
moje osebno mnenje je, da nihče, ki ima vozniški izpit prvi dve leti , ne bi smel voziti avtomobila močnejšega od 1.3 ali 1.4 če je dizel.Ampak to je moje osebno mnenje.
JOJ-JOJ, kot da bi bral policijski zapisnik!!! Erina, a si policistka po poklicu?
Pa za AUDI-ja v vednost : 1.4 motor, za 300.000 sit, 120 konjskih moči, 210km/h( Renault 5 turbo) –
poanta: ubiješ se lahko tudi pri 50km/h!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Avto nima veze!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Huh…smo se razpisali.
meni je daleko večji problem, ko kdo zavija brez žmigavca, oz. ga da zadnji hip, oz. najprej bremza, pa pol da žmigavec, pol mu pa jst za ritjo bremzam kot nora. A se tko uči v avtošoli, najprej zavijat, pa pol žmigavc, al obratno??
Mene osebno moti omejitev 50, ker je res tko počas, da komi v tretji prestavi vozim.. prejšnja 60 se mi je zdela kar primerna, no seveda, tam kjer so šole itd je ok 40, tako kot je..
Sicer pa po cesti ne divjam, na avtocesti pa tud dam do 160 maximum(redko). Moti me, da ko po lj. obvoznici vozim 120, kar je omejitev, se mi prilepijo za rit in živčno blendajo, se pravi prehitevajo z večjo hitrostjo od dovoljene…Tele bi morale malo polovit patrulje, ne pa da ob 2h ponoči težijo, ko greš malenkost čez 50 čez povsem prazno predmestje..
No ja, to z mobiteli znervira tud mene. Sicer pa vsi, malo več strpnosti..
Ženska, take it easy! :o)
Večinoma se s tvojimi nasveti kar strinjam – le napisala bi jih lahko v malo manj vzvišenem tonu, ker to večino ‘bralcev’ a priori potegne na nasprotno stran, četudi se strinjajo s teboj.
Vendar pa osebno popolnoma nasprotujem tvojemu konceptu šestega nasveta, ker nisem na “drag race-u” (glej jutri Preverjeno), pač pa na cesti in se mi gladko malo …, ali bom speljala točno ob zeleni ali ne. Namreč čsito živčna postanem, če skušam zares ujeti utrip zelene in isti trenutek speljati. Mene osebno pač to ne moti (ne pri meni, ne pri drugih) in imam raje, da se počasi speljuje kot pa da škripajo gume pri speljevanju.
Tudi sedmi nasvet bi pokomentirala: tega se vztrajno ne drži moja mati – če se le da, bo vozila pod 90, pa ne zato ker bi želela namerno ogrožati promet. Je pač človek mestne vožnje in tiste parkrat na leto, ko jo zanese na ‘hitro cesto’ (ne govorim o obvoznici, pač pa o regionalnih cestah, po katerih se recimo zapelješ na nedeljski izlet :o) ), pač ne bo vozila preko svojih sposobnosti (še posebej, če ne pozna ceste) samo zato, ker za njo vozi živčna ženska (ali pa moški – nima veze).
Samo toliko, da boš vedela, da tega ne počnemo(jo) nalašč, pač pa zgolj zato, ker se naši pogledi na ‘primerno vožnjo’ nekoliko (ali precej) razlikujejo.
Ja, eni pa res nakladajo.
Vsak naj vozi svojim zmoznostim primerno.
Dober voznik ni ta, ki ima tezko nogo in dober avto. Dober voznik zmore marsikak bolj zahteven manever.
Sama prevozim 60000 na leto ze vec kot deset let (na zalost). Pri avtu poudarjam predvsem zanesljivost, varnost, udobnost in varcnost. Sam kot tak (al statusni simbol) pa mi avto ne pomeni totalno nic.
Videla sem ze precej grdih nesrec in tudi nekaj kolegov zgubila v njih.
Ravno zaradi tega spostujem ljudi, ki ne precenjujejo svojih zmoznosti.
O ljudeh, ki imajo 2m izpit pa divjajo, si pa mislim svoje. Izkusenj ne morejo imeti, lahko pa imajo pamet v glavi.
Zame je dober voznik tista oseba, ki bo znal voziti avto(KADAR BO TO NUJNO POTREBNO!!!) tudi takrat, ko avto ni čisto izpraven. Npr. slabe zavore ali ko nenadoma odpovejo, blokada oljnega omejevalca ali servo volana in da ne naštevam preveč…., ker potem bo znal ceniti sposobnosti in zmožnosti izpravnega avtomobila! In podpiram zadnje mnenje Šeril… ker se naši pogledi razlikujejo.
Tu se pa moram vmešati, čeprav mi ni bilo do tega. Erininem zapisu sem se, ko sem ga dobro prebrala, prav nasmejala in mislim, da je bil to tudi njen namen… (Če je to res, ne mislim razglabljat). Naredila je samo eno napako, ki sem jo izluščila iz vaših odgovorov. Drznila si je napisati NASVET in ne PREDLOG. Pa pustimo to.
Biti dober voznik in voziti neizpraven avto (NUJNO POTREBNO izključujem, zaradi tega, ker poznamo vlečne službe… ) mi pa ne gre skupaj…
Redni servisi (pa ni važno ali pod “sosedovo hruško ali pri pooblaščenem serviserju)…
Pa brez zamere…
Lep večer vsem,
dolenjka
Forum je zaprt za komentiranje.