Nakup ali najem stanovanja?

Boom, glede poplav pa res ni tako za lase privlečeno. Na našem koncu nove bloke veselo gradijo na poplavnih območjih.

Odvisno od cene stanovanja in od višine kredita. Če kupiš stanovanje za 40k in polovico že imaš, potem za 20k ni obrok nič večji od najemnine.

Če tvoja služba ni ziher in se imaš namen seliti, potem je res bolje najem, ker imaš manj komplikacij in si bolj fleksibilna.[/quote]

Stanovanje, primerno zame, se res suče nekje 40-50 jurjev, samo upoštevati moraš, da je treba potem še marsikaj nabaviti za v stanovanje. Tako, da cifra hitro naraste.
Ja, službo bom sigurno še kaj menjala. Odvisno od priložnosti. To je pa moj glavni argument proti nakupu. Če bi bila bolj kot ne prepričana, da bom ostala v tej regiji, potem sigurno nakup. Sem pa prepričana, da bom službo še menjala, kar pomeni tudi mogoče druga regija. Željena pa je seveda ista regija, ampak eno so želje, drugo je realnost. Realnost je pa ta, da se službe ne ponujajo.

Če bo živela pa v najemu, bo pa životarila in na koncu ne bo imela niti teh 40 kvadratov.

Me pa še zanima mnenje tistih, ki ste recimo nekje nabavili stanovanje. Ali ste potem bili fleksibilni glede službe ali ne?
Recimo, če se vam je ponudila priložnost v drugem koncu Slovenije ali v tujini, ste šli tja v službo in stanovanje prodali ali dali v najem ali ste raje vztrajali v stari službi, ker imate pač tam stanovanje?

Če bo živela pa v najemu, bo pa životarila in na koncu ne bo imela niti teh 40 kvadratov.[/quote]

Lahko bo zaprosila za socialno pomoč, ki ji ne bo obremenila nepremičnine. Socialni transferji so danes namreč socialni kredit na hipoteko.

ma, jaz ti povem: zate je tale varianta:

… še najbolj optimalna. če dobiš službo na drugem koncu Slovenije, zamenjaš še dedca, pa je.

Seveda so. Samo takšna se ne oddajajo za drobiž.

Plačevanje najemnine, pa je zakreditiranje do smrti, ne le do penzije. Razen, če greš prej v dom za ostarele. 🙂
In po 20-ih letih plačevanja kredita, je nepremičnina tvoja in s tem nek kapital s katerim lahko razpolagaš. Najemnino pa pobere lastnik in od nje nimaš nič.
Z nekim 30m2 stanovanjem, pa tudi ni nekih večjih stroškov.[/quote]

Ah, kot da Franček kaj ve o tem. Najprej mu razloži osnovne pojme: kredit, penzija…

Moja teta plačuje 150€ za dvosobno stanovanje. Edini problem ji je, ker je sedaj stanovanje preveliko od kar je sama.

… še najbolj optimalna. če dobiš službo na drugem koncu Slovenije, zamenjaš še dedca, pa je.[/quote]

A ne da? Ko se službe navaličam, najdem novega tipa. Samo sumim, da ni to, da se ženska priseli k njemu, edini pogoj, ki ga ima. Sumim, da je taka stanarina izredno draga. Če pa tako dolgo iščejo ženske.

Žal je tako, da imamo sedaj na eni strani upokojence, ki so v najemu in dobijo tudi varstveni dodatek. In upokojence, ki vegetirajo v lastnih nepremičninah in ne dobijo nobenih dodatkov, ker se bojda bogati, ker imajo nepremičnino.

Narod se toliko grebe za lastništvo nepremičnin, kot da si jih bodo po smrti s sabo v grobove odnesli. Važno je samo, da imaš kje bivati za čas svojega življenja.

Jebi ga. Samskost stane.

Kaj češ, če pa se partnerja ne da v trgovini kupit :).

Ne boš verjel, ampak eni prav radi svoja stanovanja prepustijo svojim otrokom. 🙂

Potem sploh ne vem zakaj si še v dilemi. Pojdi v najem oziroma še boljše, preseli se k tej teti, ki ima veliko, lepo in poceni stanovanje. Enim pač udobje in toplina lastnega doma pomeni veliko. Zato najemamo kredite, uporabljamo mastercard…

Samskost stane. Seveda. Ampak še najmanj. Vse ostalo je pošteno preplačano. Samski ne tožijo po sodiščih in pobijajo druge samske v gnevu, ker se čutijo ogoljufane. Občutek goljufije je pa močno povezan z osebnim doživljanjem primerjalnih vrednosti. Vse je na koncu samo računica …

Ne boš verjel, ampak eni prav radi svoja stanovanja prepustijo svojim otrokom. :)[/quote]

Uf, moja sanjska želja je,da se po moji smrti neki daljni sorodniki veselijo moje smrti, ker računajo, da so mogoče najbližji sorodniki neke ostarele ženske.

Če malo na hitro pogledam pogledam, se mi zdi, kot da samski zagovarjajo predvsem najem, vezani pa nakup. Eni so raje stabilni, drugi pa so bolj nesigurni oziroma nikoli ne vedo, kam jih bo zaneslo.
Jaz sem stanovanje kupil, ko sem bil sam in prav nič še ni bilo na vidiku, da bi šel v zvezo. O najemu nisem niti razmišljal.

Glede na to, da sem ravno slišala, da je 1/4 žensk v vezi žrtev fizičnega nasilja, potem je samkost pogosto še poceni :).

Eni pa ne ponižujemo najemnikov v stilu, da živijo v zanemarjenih stanovanjih.

Glede na to, da sem ravno slišala, da je 1/4 žensk v vezi žrtev fizičnega nasilja, potem je samkost pogosto še poceni :).[/quote]
Hja, še vedno pa jih 3/4 ni. Kam je torej večja verjetnost, da padeš? :))

Si ga sam kupil ali ti je kdo kaj primaknil zraven?

Ni lepšega občutka kot vstopiti v svoje stanovanje, v svoj topel dom. Samo dom upokojencev je kraj, kjer bi pristala na bivanje, ne da je nepremičnina tudi dejansko moja. Ampak tisti čas je še daleč, sploh vprašanje če pride do tega.

Glede na to, da sem ravno slišala, da je 1/4 žensk v vezi žrtev fizičnega nasilja, potem je samkost pogosto še poceni :).[/quote]
Hja, še vedno pa jih 3/4 ni. Kam je torej večja verjetnost, da padeš? :))[/quote]

1/2 pa je žrtev psihičnega nasilja. Kam je večja verjetnost, da padeš?

Ne boš verjel, ampak eni prav radi svoja stanovanja prepustijo svojim otrokom. :)[/quote]

To je samo poceni izgovor. Otroke poganjajo v odrasli dobi čez prag, da si ustvarijo svoje domove. Ko si jih enkrat ustvarijo, kaj jim bo dediščina? Ustvarili so svoja prebivališča, ki jim odgovarjajo, zdaj naj pa imajo sitnosti z lastništvom, ki so ga tastari po smrti na njih preložili. To vse za sabo prinese davke, pristojbine, račune za to in tisto, pa cel kup sikerancije. Ni hujšega za duševni mir, ko kadar ti pade v naročje naenkrat neko novo premoženje, s katerim ne veš, kaj počet, prinaša pa s sabo polno nekih obveznosti in skrbi.

Te vidim, da si pravzaprav že odločena proti nakupu.
Ker upokojenci vegetirajo v nepremičninah…ja , KI JIH NOČEJO PRODATI. To je ves
problem. Če prodajo, gredo komot v dom in si s tem denarjem plačujejo luksuz.
Ti računaš na življenje v najemu, ko ti bo pa zmanjkalo denarja, boš dobila pa dodatek od
države, ker ne boš nič imela.
Aja? si ziher? 100%?
Kaj pa če ne?
Mene še po veliko letih preganja slika iz mojega potovanja po Ameriki….sej sem že pisala ..
ko smo šli v neko blagovnico, pa tam za vsako blagajno stoji nekdo, ki ti hitro pakira v vreče…
No, in za našo blagajno je bil en starček….prsežem, da je zgledal 90 let….roke so se mu
tresle in ni zmogel tempa….ves čas je živčno pogledoval h kontrolorju….mene je šokiralo
do kosti, ker tega pri nas nismo bili vajeni….pri nas so stari ljudje v miru v penziji, a ne?
No, zelo kmalu nič več.
To bo komot naša usoda. In tisti, ki ne bo imel kupčka na varnem za strarost, bo moral delati
do smrti, če bo seveda delo dobil…
Seveda imaš na izbiro, ali nalagajnje v nepremičnino, ki jo prodaš, ko je treba, ali pa ornk
varčevanje (pa varno mora biti) da te bo tisti kupček počakal na stara leta…