Naključje ali intuicija?
Naj povem, da sem drugače kar stvaren človek. Ne kličem Blaža na hotline, ne hujšam z čudežnimi kapsulami in nisem verna. Nora pa zaenkrat baje tudi ne.
Mnogo let nazaj, sosed iz ulice. Starejši ampak daleč od “res star”. Vedno je kramljal z nami otroci, ponujal kakšno sadje. En dan šibam na vlak in se srečava. Par besed in se posloviva. Ko odhajam me prešine da ga vidim zadnjič. Se nasmejim svojim blodnjam in pozabim. Čez par dni novica, da je gospod umrl. Kap.
Pozabim na ta dogodek in grem z kolegico kupovati avto. Imeli so istega modrega in rdečega. Odloči se za slednjega. Čez mene čudni občutki, da to ne bo ok. Prav neka nerazložljiva panika v meni in jo goreče prepričujem v modrega, rdeč ji bo prinesel nesrečo. Itak je rekla da sem nora. Iskreno sem se sama isto počutila, ker nisem znala razložiti kaj, kako…samo rdečega ne. Odnehala, ona ni in kupila rdečega. Čez par mesecev umrla v verižnem trčenju v tunelu z tovornjakom, ki je spregledal stoječo kolono.
Moja nosečnost. Sanjska. Šolska. Zjutraj pregled in vse ok. Niti pomislila nisem nikoli, da gre lahko kaj narobe itd. Res daleč od panične nosečnice. Zvecer isti dan sedim na kavču in gledam tv. Nič me ni bolelo, nič ni bilo drugače, otrok normalno brcal nakar me naenkrat zaobjame panika. Iz nič. Hočem v p. Takoj. Mož me pelje ves šokiran kaj se dogaja. Ne znam razložiti ampak vem, da je nekaj narobe. Še tam me ne jemljejo ravno resno in zdravnica naredi uz bolj zato, da se me čimprej znebi. Otrok doživljal stisko zaradi ovite popkovine. Rojen z urgentnim cr. Šlo je za sekunde.
Iskala logične razlage…vzela vse skupaj kot naključje in to nisem premlevala. Do včeraj.
Na enem koncertu med množico vidim fanta iz takratnih napol še najstniških let oz faksa. Včaaih sva se še kje srečala, zadnjih 10 let pa nikoli pa ne živiva daleč narazen. Oba poročena, z družino. Jaz lahko rečem da sem srečna, on baje tudi. Bila je to takrat velika ljubezen, ki ji žal ni bilo usojeno. Premlada…kakorkoli. Stvar preteklosti, čeprav bo imel v mojem srcu vedno posebno mesto (ampak ne v smislu, da bi hotela nazaj). On me ni opazil. V naslednjem trenutku pa spet v meni čudni občutki, kot neka panika. Da je zadnjič, da se mu bo nekaj zgodilo, da ga moram opozoriti, da moram preprečiti. Seveda nisem. Ker bi verjetno koga poklicali, da me odpeljejo ?
Ti dogodki so v razponu 25l. Verjetno naključja pa vendar mi je vedno bolj strašljivo. Se je še komu kdaj kaj podobnega dogajalo?
Ne vem. Lahko je zgolj nakljucje, lahko imas nadpovprecno intuicijo. Dosti je stvari, ki jih (se) ne znamo razloziti. AZgodba o tvojem otroku in popkovnici po moje ne sodi zraven, ker si kot nosecnica izostreno cutila svoje telo. Opazam, da imajo eni vecji obcutek za svoje telo, medtem ko ga imajo drugi manj ali ga skoraj nimajo. Ne ves, kako je tvoj bivsi fant, torej lahko tudi to zaenkrat izkljucis. Ostaneta ti gospod, ki je umrl in prijateljica. Dva taka dogodka sta po moje na meji med nakljucjem in mocno intuicijo.
Včasih so intuiciji še bolj verjeli in poslušali en drugega.
Zdaj pa marsikdo bolj verjame chatgtp kot pa sebi.
Nisi ravno čarovnica, si pa normalna ženska z intuicijo, ki jo jemlješ resno. Kar je prav.
Predvidevam, da si po starosti tam po 40.letu. Takrat nam počasi postane jasno, da v resnici razen fizične moči ženske nikoli nismo bile in ne bomo šibkejši spol.
Forum je zaprt za komentiranje.