Najtežji del materinstva je … oče

Nekoč je nekdo rekel: Najtežji del materinstva je – oče.

Žal še kako res v ogromno primerih.

S prvim otrokom, sta dva otroka doma

Oprosti, ampak to je bolno prepričanje. Sem feministka, ampak se še kako zavedam, kako pomembna je očetova vloga pri vzgoji otroka. Oče je materi pri vzgoji v veliko oporo, če le izbere zrelega in psihično stabilnega moškega za očeta svojih otrok. Imam tri otroke in priznam, da brez moža ne bi zmogla. Deliva si skrb zanje, skrb za gospodinjstvo, uživava v skupnih trenutkih, ko sva sama…. Brez njega bi bilo materinstvo zelo naporna izkušnja.

lej.., večina decov pobegne…že , ko je noseča… ali kmalu … res redki so kvaliteten očetovski material…

Tako se obnašajo nevzgojeni mamini sinčki, nesposobni za partnerstvo in družino.

Če imaš otroke in moža potem nisi feministka, lol.

LOL, puncka, bo treba kaj prebrat in se izobrazit, kaj feminizem sploh je.

Naj ti namignem: to, da si samska, brez otrok, zivis z macko in bedno sluzbo, s katero kao prezivljas sama sebe – ni feminizem.

Najbolj pomembna odločitev v življenju, bi rekla. Partner, oče otrok/mati. Vse ostalo se reši, če izbereš pravega. Jaz sem zaenkrat imela veliko srečo in sem hvaležna vesolju, da je tako. Lahko bi nabasala na kos budale in kdo ve kako bi se zame danes končalo.

Tako pa živim svoje sanje, do pike tako kot sem si zamislila.

Priporočam ti, da se malo izobraziš o pojmih, kot je feminizem. Na kratko te lahko podučim, da gre za prepričanje, po katerem ženske niso manj vredna bitja, so intelektualno popolnoma enakovredne moškim in lahko v življenju marsikaj dosežejo KLJUB MOŽU IN OTROKOM. Imajo pravico se izobraževati, hoditi v službo in biti ekonomsko neodvisne. Poleg tega feminizem stremi k temu, da se domača opravila in skrb za otroke enakomerno porazdeli med oba starša. To je feminizem. Tvoja predstava o feminizmu pa verjetno temelji na skrajno desnem pranju možganov s strani motencev ala trump, kirk, tate ipd.

Imava 6-letnico in se nikakor ne strinjam. Najtežji del materinstva zame je od prvega dne samo en – negotovost. Kakorkoli se trudiš, da bi sprejemal čim boljše odločitve, velikokrat ne veš, če si res najboljše ravnal v določeni situaciji, če si se prav odločil, ali naredil napako… v vzgoji je pač tako, da določene stvari vidiš šele čez leta in to mene ubija.

Mož je v vlogi očeta pravi balzam, on je druga plat medalje, moja podpora in v bistvu čisto nasprotje, kar je točno to, kar potrebujeva jaz in najina hči.

Verjamem, da so nekateri moški res totalno nezreli za očete, prav tako kot so nekatere ženske nezrele za mame, ampak po mojem mnenju so velikokrat tudi mame same vzrok, da je oče nekje v ozadju.

Poznam kar nekaj mam, ki imajo podobno stare otroke kot midva, in tiste, ki stokajo, da je partner “drugi otrok”, da se umika, da se ne vključuje in podobno, so brez izjeme otroka v času novorojenčka/dojenčka skoraj popolnoma izolirale od očeta. Komplicirale so okoli vsega – kako oče drži dojenčka, kako previja, kaj mu je oblekel, katero igračko mu je dal… končalo pa se je z besedami “joooj, daj ga(jo) meni, bom sama”. Zdaj, ko so naši otroci večji ni dosti bolje – “zakaj mu nisi dal jope?”, “zakaj si mu kupil žemljo, če sem spakirala narezano sadje?”, “sem ti rekla, da mu ne dovoli na plezala, kaj, če bi padel?” Itd., itd… to bi vsakega normalnega minilo poleg…

danes je težko najti kvalitetnega moškega s katerim lahko imaš otroka družino, da je kvaliteten očie in partner. da zna sam poskrbeti za otroka, ne da rabi konstantna navodila. da je sposoben sam poskrbeti za otroka, četudi je mati teden dni nezmožna ali zaradi odsotnosti ali zaradi bolezni itd itd….

ženske so večinoma samske ker je težko najti kvalitetnega samostojnega moškega