Najemniki – kaj pa starost?

Družboslovci ste itak sami meglomešalci. Neuporabni za delo.

Katera dodatna izobraževanja si naredila?

Če potrebujete bivališče, napišite motivacijsko pismo.

Študentski Dom Uršula

Ne bi pisala konkretno, ker ena dva sta bolj redka reč (žal pa ne prinašata reč). Drugače pa še razni tečaji in izpiti na področju turizma pa varstva okolja. Pa jezikovne tečaje, digitalni marketing, retorika, ZUP.

Žal pa nimam kakih takih znanj kot je recimo CNC, kuharstvo, varjenje, programiranje, prevanjanje. To je zelo uporabno, vendar me ne veseli.

Ja, žal je tole kar res. Če bi bila še enkrat v SŠ, vsekakor ne bi vpisala družbslovnega faksa.

Kakšna ženska pa si, da ne obvladaš kuhanja?

Pa saj te ne rabi veselit. Sem prepričana, da je le en % zaposlenih srečnih v tem, kar počnejo.

Večina nas pač dela, ker mora, nihče pa ne dela rad.

In kakšen smisel bi bil, da grem delat kuharsko šolo (le kdo bi vzel začetnico, ki je skoraj abrahamka?) in imam potem še slabšo plačo kot sedaj? Ja, v Avstriji so visoke plače za kuharje, ampak za kuharje z izkušnjami. V Sloveniji pa imajo kuharji bistveno slabšo plačo kot sedaj. Torej bi šla v poklic, ki me ne veseli in bi imela slabšo plačo kot sedaj?

Jp, delodajalci bodo dajali po dva jurja plače zelencem pri 50ih, ki so ravno končali neko poklicno šolo. Bravo.

V Avstriji ali pa Nemčiji ali pa kaj vem kje, so res boljše plače kot v Sloveniji. Ampak seveda za izkušene delavce. Recimo zdajle iščejo kuharje, bruto komot nad dva jurja, za kako smučišče v Avstriji. Ampak bistvo: izkušene kuharje.

Pripravništvo, praksa je pa v Avstriji slabo plačana. To počnejo študenti, dijaki. Oni imajo namreč veliko prakse v času šolanja.

V Avstriji, Nemčiji, Švici je čisto drugačen izobraževalni sistem. Učenci imajo toliko prakse, da res lahko delajo.

Točno tako. Tako, da dijak, ko pride iz šole, dejansko zna kaj delat.

Zdaj si pa predstavljaj, da greš ob delu v Sloveniji delat neko poklicno šolo. Kaj pa znaš po končani šoli? Že same redne poklicne in druge SŠ so klavrne. Teorije ogromno, prakse pa zelo malo. Pa še tisto, kar je, je pogosto kako pometanje prostorov, čiščenje, in ne dejansko, kar rabijo za poklic. Če pa to delaš ob delu, ki je povsem nekaj drugega kot ta poklicna šola, pa itak nimaš nobene prakse. In kdo te bo potem vzel v službo?

Naš šolski sistem je zanič. Ogromno teorije, prakse pa komaj kaj. Sploh pa družboslovni faksi. V gimnaziji itak nimajo niti enega dneva prakse. Na faksu pa pogosti tudi nič. Mi nismo imeli nobene prave prakse na FF.

Tako, da ko pri nas narediš šolo, si veliko manj uporaben kot so recimo Avstrijci, Nemci, ker oni se dejansko kaj uporabnega naučijo v šoli.

Tvoj problem ni, da pri 45 nimaš stanovanja. problem je, da nimaš ideje, kaj bi sploh počela s preostankom tvojega življenja. Zato tudi si, kjer si.

Meni ni bilo nič servirano v življenju. Sem pri 35 v najemeniškem stanovanju, tik pred podpisom kredita za nakup lastnega stanovanja.

Družboslovne izobrazbe, z redno službo.

Začela sem pa delati najprej  prek študenta, potem honorarno, bila je huda borba, ampak če vztrajaš in se potrudiš, se da.

Tudi denar za stanovanje našparat. Meni je vedno uspelo nekaj dati na stran, tudi ko je bila plača 700, 800 evrov.

Lahko pa igraš loto. Kar že itak ga. S svojim življenjem.

Ha, ha, in kaj imaš ti? Pametuješ, zraven pa se hvališ kako boš zakreditrana do vratu in še čez. In ti se imaš za pametno? Ja, to pa res. Bravo.

Ja, verjamem pa, da veš kaj boš v življenju: leta in leta boš odplačevala kredit. Super življenje.

Si še kaj drugega dosegla v lafju razen, da boš naselednja desetletja krepala ob kreditu?

Bi se usposabljala za tole:

Usposabljanja / izobraževanja

Kje ste se učili retoriko?

Imam 50% pologa za stanovanje na SVOJEM računu.

Kreditno sposobnost, pa kljub tem,u gremo samo v minimalni kredit, za obdobje 10 let.

Imam moža.

Predvsem pa veselje do življenja.

Z dobro službo in uspešno akriero  pa ne bom hvalila.  Takšnih ne preneseš, iščeš ljudi, ki so v lajfu zavozili.

10 let manj kot ti, plan in perspektivo.

Ti si izgubljen primer.

Pameti pa žal nimaš :). Namreč prideš na mon in kar nekaj obsojaš ljudi o katerih nimaš pojma. Kako ti veš koliko imam jaz na računu? Ne veš, si pač samo tepka, ki misli, da si edina na tem svetu, ki ima par jurjev na računu. Pametna ženska namreč ne bi domnevala, da drugi nimajo, da je ona edina :).

Uf, smo leta 2021, kmalu bo 22, tako, da se hvaliti s tem, da imaš moža, ni nekaj posebnega. Pred 100 leti so ženske res smatrale, da so nekaj vredne, če so poročene. Danes pa to ni neka posebnost, če si poročena. Razen, če si hotela povedat, da ti dec finacira.

Misliš, da si edina na tem svetu, ki ima veselje do življenja? Boš morala malce na realna tla stopiti.  Razen, če si se hotela pohvalit, da se moraš zakreditirat kljub temu, da imaš deca? Imaš pol za stanovanje na svojem računu. Zakaj polovice ne da mož? Zakaj se moraš zakredirat? Slabo si izbrala moža, da ga moraš finacirat :).

Mislim, da si ti ornk zavozila.

Ja, ima perspektivo: 50% ima prišparanega za stanovanje, ker ima pa moža, ki ga mora finacirat (on očitno ne bo primaknil druge polovice), se mora zakreditirat. Super uspešna je.

Uspešna ženska po monovsko:

obvezno poročena, to se razume

zakreditirana

potem seveda nujno otroci.

To je tudi fenomenlana delavka za delodajalca: zaradi kredita in otrok, si ne bo drznila jezikati v službi, ne bo drznila si dati odpovedi. Ker je vezana na nepremičnino, se tudi ne bo selila, če bi kje drugje našla drugo službo in bo raje ostala pri obstoječem delodajalcu.

Samskih, nezakreditiranih babnic delodajalci ne marajo. Sicer so uporabne, ker niso kar naprej na bolniški zaradi otrok, ampak je hudič: ne moreš jih zatirat, izkoriščat. Hudič babji lahko da odpoved, gre drugam iskat službo, lahko se odseli.

Dober, zvest delavec ima kredite, otroke, lastno nepremičnino. To je dejstvo.

Pa ne pozabimo: samske ženske samo luftajo okrog. Bi nekaj športale, potovale. Pridna poročena ženska je pa tudi v službi pridna. Samske doma nič ne delajo in potem tudi v službi ni nič od njih. Pridna poročena ženska je pa vajena možu in otrokom kuhat, prati, čistiti, tako, da je tudi v službi uporabna.

Samo stran od slovenske greznice. Tule mislijo, da so ultra uspešni, ko so čisto zakreditirani pa 40 let v isti službi, istem stanovanju pa še dalj.

Na zahodu in severu je povsem normalno, da službo večkrat menjaš in ja, za Slovence nemogoče: se tudi seliš.

Slovencu je pač bistvo tisti cigel.

Aja, poznam enega računalničarja, seveda ne v Slo, plača tam okrog 15 jurjev, v Švici. Kaj vem kaj programira, se ne spoznam. In tip živi v najemu. Kak luzer, a ne da?

Meni se pa zdi, da monklje ne marajo avtorice, ker je samska, ker ji ni treba pedenat deca in ker njen prosti čas ni razvažanej frocev na razne dejavnosti. Nekako jih boli, da ni privezana na neke ljudi in lokacijo.

Samski stan je drag, je pa fajn, ker imaš nekaj od življenja.