najbolj zanimive in čudne
Bolj not.
Takole se policaji niso do mene obnašali, niti ko sem bila stara 16.[/quote]
Pa niso samo policaji tisti, ki mi ne dajo niti 12 let. Ko sem enkrat prišla v šolo po 12-letnega sina, so sošolci mislili, da sem njegova punca / prijateljica. Od takrat naprej mi ne dovoli več, da bi se mu v družbi prijateljev (ki me ne poznajo) sploh približala.
Smo mi bli ko je bla hčerka mala tam nekje 3 leta u Egiptu in je smo šli enkrat jahat kamele kasnej zvečer pa še na sprehod. In pol mi tam vidmo enga zavaljenega starejšega moškega v tistih egiptovskih ogrinjalih zelo podobnega našemu vodniku popoldne ko smo jahali kamele in hčerkica čist nedolžno vpraša: “Mami, to je tisti stric ki je kamele učil jahat nas!” midva z možem v smeh in še sreča, da niso razumel slovenskega jezika 😉 čudno kako lahko manjša otroška zamenjava besed proizvede toliko solz smeha kot sem jih takrat jaz potočila tisti večer (:
Bila pri frizerju na frizuri, da mi naredi tiste lepe angleške kodre. Vsa napucana, pa z lepo frizurco, sama sebi sem se zdela skoraj ko princesa Kate (samo da sem jaz blond). Grem od frizerja še po nekaj opravkih in v šoping. Pridem domov, pa sin bruhne v smeh: ja zakaj ti pa prtiček vihra okoli vratu?
Frizerka mi je zadaj zatlačila papirnato brisačo in mi je ni odstranila. In tako sem vihrala s papirnato brisačko okoli vratu po pol mesta. Najraje bi se v zemljo vdrla.
V srednji šoli smo pri zgodovini omenjali, da se je nek davni podpis sporazuma dogajal v nemškem mestu Hannover. In potem je bilo to v testu, jaz pa, ki sem s table narobe takrat prepisala (in se tudi narobe naučila), sem napisala, da je bil sporazum podpisan v mestu Hangover 🙂 potem pa še jezna do profesorja, zakaj nimam točke … ne rabim razlagat, kako se je smejal …
Smo pričakovali obiske in sem delala narezke. Zraven seveda stara mama, ki vedno meša določene besede, ki so mal bolj strokovne. In komentira: “Jajc pa ne dat na poseben krožnik, ampak kar tako med salamo, da bodo za rekreacijo” (Hotela je rečt za dekoracijo) 🙂
Sem šla na morju na sprehod s hčerko od kolegice v vozičku (2 leti). Vozim voziček, ko gre nasproti en res hud lepotec 🙂 pa pogleda v voziček, reče: “O kaka lepa punčka, kako ji je pa ime?” Jst pa v zmedi: “Eee…eee, Nina povej kako ti je ime!”
Odšel sem od doma, da bi napolnil urbano. Prispem do parkirišča in zagledam nek avtomat, ves vesel se podam do avtomata, tam vstavim denar in prislonim urbano. Po večih poskusih sem spoznal, da je to parkirni avtomat…vesel sem, da ni nihče tega videl
Pisali smo test za zgodovino, na zemljevidu smo morali označiti dve mesti, moja sošolka pa je zamenjala kopno in morje in obe mesti postavila v Sredozemsko morje
Na nekem drugem testu od zgodovine je bilo vprašanje, ki je spraševalo o izvoru avstralopitka. Neka druga moja sošolka je napisala Avstralija.
Tole je en oglas iz bolhe:
“prodam skoraj novi delovni pas ki je biu uporabljen samo enkrat…. cena novega je bila 150eur,polek je pa tudi varovalna špaga z karabinom.pas še ma veljavnost do 2.2014”
pravzaprav nič butastega, če veš, za kaj gre… pasovi so varnostno pregledani, izdan je certifikat, ki velja do takrat in takrat… menda na tri leta in temu tu se počasi čas že izteka. pravzaprav pomembna informacija, če mene vprašaš. nerodno formulirana…[/quote]
novi, biu, polek, špaga … meni je to hecno, sicer pa vem, da ima osebna varovalna oprema rok uporabe.
No jz jih mam kr ene par takih
Najprej sva s fantom na letališču v Londonu prosila za dve karti – on je odšel na službeno potovanje v Francijo, jaz pa nazaj v Slovenijo. In prosi on za eno karto za v Francijo, eno pa za v Slovenijo in jaz čist odsotno pripomnem če bi lahko skup sedela. Seveda me oba fant in prodajalka čudaško pogledata, men pa nč jasn. No fant pol na hitr uredi situacijo, men se je pa šele ko sva odšla od prodajalnega pulta posvetilo kaj sem rekla.
Potem v osnovno šoli, ko smo se v 8. razredu šli polagati roke. In jaz se grem s fantom, ki mi je bil všeč, seveda cela srečna in zatrapana in me je premagal. Ampak mi pa ni roke zabil na mizo ampak jo je mal pred tem spustil. Jaz pa vsa nasmejana bleknem: Nisi me še položil! In to pred celim razredom. Še danes me na obletnicah zafrkavajo s tem.
No tale je bila pa sploh grozna. S fantom sediva pri njemu doma, skuhal mi je večerjo, vzdušje je zelo romantično, nakar on poklekne in me vpraša če bi se poročila z njemu. Jaz sem o tem, da bi me vprašal sanjala že mesece, ampak takrat sem bila tako šokirana da sem samo rekla: NE. Fant čisto rdeč, osramočen, zmeden … Situacijo mi je uspelo rešiti tako da sem pokleknila k njemu, ga poljubila in mu rekla: samo hecala sem se, seveda se bi. Šele čez nekaj let sem mu povedala kako je bilo v resnici.
Ja dobre imate! No da dam jaz še nekaj svojih 🙂
1. Najprej v OŠ recitiramo pred tablo pesem Soči. In pride na vrsto moj sošolec. Lepo recitira, res doživeto, potem pa začne z verzom: “…in blisk in grom – oh BLITVA vroča”. V originalu je seveda oh, bitva vroča. On pa je zamenjal besedi bitva in blitva. Seveda vsi, vključno z učiteljico, bruhnemo v glasen smeh, sošolcu pa nič jasno. Šele po koncu ure smo mu razložili kaj je rekel in na ta račun smo se še veliko presmejali.
2. Ko sem bila stara približno 16 let sem odšla z mamo v trgovino. Bilo je dan po tistem, ko sem se razšla s svojim prvim fantom, bila sem čisto zamišljena, jezna na ves svet pa še mama me je “prisilila” naj grem z njo tako, da sem bila še bolj jezna. In me je poslala tehtati sadje. Jaz grem, stehtam že grozdje, banane in jabolka jih zložim v voziček potem pa se naslonim nanj in se odločim tam počakati mamo, ki je šla po meso. In se za mano zasliši glas: “Oprostite, gospodična” jaz se obrnem in vidim da za mano stoji nek star gospod in se mi prijazno smehlja. Jaz pa slabe volje zalajam: “Kaj?”
“V čigav voziček pa v zlagate stvari?” Gospod se še vedno prijazno smehlja, meni gre pa že res na živce.
“V svojega, a ne?”
“A ste čisto prepričani?” No zdej sem ga imela že res dost in mi ni bilo jasno, kaj zdaj on teži z tem vozičkom. In pametna, kakor sem bila sem mu hotela nazaj kaj zabrusiti, ko pa se kar naenkrat prikaže moja mama in pred sabo tišči voziček: “Jana,” se zadere, tako, da se naju vsi ljudje pogledajo. “Kaj se pa greš?” In tako jaz ugotovim, da sem zložila sadje v voziček tega gospoda, potem sem se pa hotela z njemu še prepirati! Zardim, hitro poberem sadje iz vozička, medtem se pa ves čas opravičujem, mama pa me grdo gleda. In tako sem mogla še cel dan poslušati pridigo o lepem vedenju in bontonu.
Gremo z družino na izlet pa smo si za vzdušje prvoščl Magnume na bencinski. Ati je šu not, vzel 4 sladolede in pride do blagajne. Prodajalec mu pove ceno 86€, ati plača s kartico in pride nazaj. Mi začnemo jest nakar do nas prleti en gospod pa nas vpraša če smo mogoče plačal njegov račun za bencin. (ne me vprašat kaj je tanku da je tolk naneslo). pa ati ne, js sem sam tele sladolede vzel. in un reče ja, ampak js sem taknu mal več kot za 8€. pol pa ati pogleda na račun in ga je skor fršlok zadel.
na srečo je bil tist zadi dost pošten pa se je vse srečno izteklo. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.