najbolj zanimive in čudne
Se pridružujem najbolj butastim. Ravno, ko sem kritizirala sodelavko, ki je sicer do mene in ostalih rahlo neprijazna, sem v debati uspela izustiti neumnost stoletja. Neka sodelavka je govorila nekaj o plačah, pa obračunu ur… Nisem dobro poslušala…nato je pa izustim – a mi torej dobivamo plačo za 1 mesec vnaprej? Vsi v smeh, pa se sef je bil zraven. Pol sem se pa mogla ven vlect, pa sem rekla, da sem falirana blondinka, da bi se mogla blond rodit, pa je šlo očitno nekaj narobe. Najbolje se mi zdi na svoj račun salit, me je pa izučilo, da pameti ostalih ne bom več nikoli kritizirala.
Prejšnji teden se peljemo v Celovec na sejem. Pridemo na mejo, tam pa, kot včasih, kontrola dokumentov. Začnemo brskati po denarnicah in zberemo skupaj naše osebne. Uniformirani predstavnih zakona jih pregleda, pogleda nas in začne ajdikar, ajdikar… Čukasto ga gledamo in čakamo… On vztrajno: ajdikar, ajdikar… Meni ni bilo nič jasno.
No, potem je hčerki, ki zna angleško, končno kapnilo, da je ena od osebnih izkaznic vozniško dovoljenje 🙂
Enkrat smo bili na neki turneji s pevskim zborom in stojimo na pumpi. Pa js hodim po štacuni med sendviči in prigrizki, pa vidim nekoga, ki se sklanja nad zmrzovalnik s sladoledi in sem bila 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, da je sopevec. In sem ga zagrabila od zadaj in zavpila: “Kaj je zdej to!!!” In ko se tip obrne, pa vidim, da je bil kar eden, in da bo zdej zdej eksplodiral od jeze, nisem vedela kaj naj, pa sem kar stekla ven in se skrila na avtobus 🙂
Se pripeljem iz lifta v trgovini s svojim elektromotornim invalidskim vozičkom in nek mali fantič silno navdušeno zakriči: ” Vauuuuuuuuu, kakšen voziček! ” Bilo mi je nerodno, njegovemu očku pa precej neprijetno. Ampak, ko je opazil moj širok nasmešek, se je komaj opazno in zadržano še nasmehnil sam…
take zadeve so bile svoj zajct kar popularne …
a veš uni jugeci, ko so bili – zastava pa to 🙂 ?
kolega je imel enega, ki pa seveda v časih pred avtocestami ni bil ravno zanesljiva zadeva za pot do ljubljane. se pripelje do železniške v mariboru in pusti avto v garažni hiši njihovega podjetja, potem pa na vlak naprej …
se vrne zvečer cel zmatran, gre hitro do garažne in cel presrečen ODKLENE vrata, se vsede, zagrabi volan – v tem trenutku ga pa skoraj kap – je gledal ko zmešan, kako to, da ima volan cel v ovoju od pliša (ali nekako tako, so bili svoj cajt popularni) … gleda levo in desno, nakar mu kapne, da ta jugec sploh ne more biti njegov (barva pa ista! pa njegov ključ je odklenil) … je rekel, da se je pobral ven, kakor hitro je šlo, nazaj zaklenil in poiskal svojega jugeca 🙂
take zadeve so bile svoj zajct kar popularne …
a veš uni jugeci, ko so bili – zastava pa to 🙂 ?
kolega je imel enega, ki pa seveda v časih pred avtocestami ni bil ravno zanesljiva zadeva za pot do ljubljane. se pripelje do železniške v mariboru in pusti avto v garažni hiši njihovega podjetja, potem pa na vlak naprej …
se vrne zvečer cel zmatran, gre hitro do garažne in cel presrečen ODKLENE vrata, se vsede, zagrabi volan – v tem trenutku ga pa skoraj kap – je gledal ko zmešan, kako to, da ima volan cel v ovoju od pliša (ali nekako tako, so bili svoj cajt popularni) … gleda levo in desno, nakar mu kapne, da ta jugec sploh ne more biti njegov (barva pa ista! pa njegov ključ je odklenil) … je rekel, da se je pobral ven, kakor hitro je šlo, nazaj zaklenil in poiskal svojega jugeca :)[/quote]
No, pri meni je bilo podobno. Pridem na parkirišču do ‘svojega’ jugeca, začnem odklepati, potem pa opazim, da notri za volanom nekdo sedi in čudno gleda ven. Potem pa še to, da to sploh ni moj avto (ali ‘avto’, haha…).
Mimogrede, a veste, da so jugoti edini avti, kjer si ob prodaji števec kilometrov zavrtel naprej? Zato pač, da kupec vidi, koliko je voz zmožen prevoziti. 🙂
Danes…
Sedim v svoji pisarni in delam, nakar se spomnim, da moram do direktorja nekaj odnesti. Pri našemu direktorju velja pravilo, da potrkaš na njegova vrata in dokler ne reče JA NAPREJ, ne smeš vstopiti. No, grem do vrat in trkam, trkam, čakam, pa nič. Čakam še malo in še nato ugotovim, da trkam na vrata lastne pisarne in da do direktorjevih vrat sploh še nisem prišla…
Forum je zaprt za komentiranje.