Najbolj SRHLJIVA stvar, ki se vam je zgodila?
Spodaj je tema o najbolj čudnih zmenkih. Pa sem se spomnila še na najbolj srhljive oziroma drugače čudne stvari, ki so se vam zgodile.
Sama bi lahko opredelila to, da sem pri 13 kaj nekaj čaka slišala korake po sobi. Torej začeli so se nekje ob 4 zjutraj, končali pa ko se je začelo daniti. Takrat še nisem imela svoje sobe in sem bila v sobi z babico, ki je spala na drugi postelji. Ta ničesar ni slišala, z mene pa je teklo od strahu, Kot da bi nekdo hodil po sobi, le da se ga ne vidi. Čez čas se je to nehalo, ampak strah pred temo in da bi bila sama v temi še je ostal. Kaj je bilo še zaj ne vem, vem pa da me je bilo zelo strah. Pa še hiša je bila stara več kot 100 let.
Napišite najbolj srhljivo zadevo, ki se vam je zgodilo ali za katero ste slišali.
ni bilo nic paranormalnega,ampak nekoc mi je sredi noci nekdo pozvonil in trkal po vratih in premikal kljuko,ko sem gledala skozi kukalo-samo tema..po 15 minutah se je stvar ponovila in ko sem ze mislila zagnati hudica in klicati policijo,je tisti ki je to pocel izginil.
sem se usrala od strahu,morda je bil samo kak pjan sosed,ki je falil stanovanje ali pa tudi ne
Potem, ko sem odrasla in dobila internet sem veliko raziskovala o tem ali je možno da imam shizofrenijo? Zdravnik potrdil da nimam. Da sem to slišala ne govorim okoli, ker tistim, ki sem jim povedala me imajo za norega. Ne vem ali je bil res kakšen duh, zakaj pa sem ga slišala samo jaz in ne babica? Pa slišala sem neko ropotane na podstrešju, vedno na istem koncu, kot pa bi kdo z lesenim delom metle tolkel ob tla, pa sem spet slišala samo jaz, nišče drug. Vse to v teh letih okrog 13 ali 14 let. Morda malo prej. Ampak takrat ko sem to slišala, ni umrl nihče. Še zdaj ne vem ali sem nora in sem imela prisluhe ali je res kaj na tem. Brala sem veliko o paranormalnem in duhovih, ampak bolj kot sem to brala in se zanimala o tem, bolj sem imela občutek da je nekdo bo meni in me opazuje. Pa sem raje nehala, sem pa zdaj strašljiva kot zajec.
najbolj srhljivo… hm… je še nisem doživel, sem pa bratranca k smo bli mal mlajši enkrat fajn prestrašil, ker tam v njihovi vasi je ena stara zapuščena hiša za kero so govoril, da v njej straši, jst pa pač firbec in grem, da vidim kolk je na tem. Strašilo tam ni, bla je pa fina bajtica itn. v glavnem to da straši so mende fopal otroke, ker nej bi se pač tam v bajti lastnik obesil ( pač vraževerni štajerci) bratranec si z mano ni upal v hišo ker je verjel, da straši in je pa ves živčen čakal zunaj, jst sem pa še mal raziskoval tisto bajto, pridem v en prostor k je bil včasih senik, pa najdem tam ene par vrvi, eno delavsko obleko in žaklje, in men pač “žlehtnoba” ni dala miru in sem tisto obleko pa en žakelj napolnil s slamo in zadevo podobno človeku navezal na kljuko in poveznil čez tram ter zavpil, bratranec je ves paničen vstopil v skedenj in takrat je tisto padlo iz trama pred njega, jst v smeh, on pa še večja panika, mokre hlače itn. zbežal je pa tud tolk hitr, da še dojel nisem kdaj je sploh šel iz skednja… ko sem prišel do njihove hiše sem ga našel na drevesu, tresel se je kt šiba na vodi in oklepal drevesa kt da je konec sveta, najbrž je blo zanj to nekaj najbolj srhljivega takrat, meni je bilo sicer žal, ker nisem pričakoval take reakcije ampak ko se danes spomniva na ta dogodek, se smejiva oba.
živim v bloku blizu gozda.
En dan (prvič) pa živim tukaj že 15 let, sem slišala skovikati čuka, sovo…ne vem, pač neki čudno oglašanje. Sem šla na blakon in oglašanje ni prenehalo, videla pa tudi nisem nič, je bilo sredi noči.
Drug dan so mi iz bolnice sporočili, da je umrl oče. V bolnici je bil že več kot eno leto.
Od takrat naprej verjamem v vse te vraže.
Teh groznih zgodb je bilo pri meni zelo veliko.
Kot mlad nadebuden dijak osnovne šole sem večkrat klical duhove. Na podstrešju neke zapuščene hiše sem našel brošuro, ki je podrobno opisovala priklic bitij iz drugih dimenzij. Naj omenim, da se je grozna stvar zgodila takoj po obisku podstrešja, lastniki hiše so opazili vlom in javili na postajo Milice. Roka pravice me je prestregla ravno v trenutku, ko sem želel zbežati domov k mami. Ni mi uspelo, jeklena miličnikova roka me je pospremila do Marice, celo pot sem poslušal enakomerno zavijanje siren. Bližal se je zapor, zaslišanje, srce je razbijalo, misli so drvele od domače postelje do zaporniške žimnice…..Cviljenje Tigar gum je preglasilo moje deroče razmišljanje, ustavili smo se pred postajo ljudske Milice. Medla svetloba je vstopila v prostor, kljub medlosti so me zaskelele oči, ki so prej pol ure buljile v temo. Sledilo je pravo udbovsko zaslišanje, ničesar nisem izdal, policijo sem prepričal, da me je nosila luna. Takrat sem dokazal, da so pripadniki državnega represivnega organa res nekako zaostali, prijeli so me malo čez poldne….:))))
Brošure pa mi žal ni uspelo skriti, miličnik jo je prec ugledal in jo zaplenil. Po kaki uri sem bil izpuščen in prepuščen v domačo oskrbo.
Kasneje se je izkazalo, da so Miličniki probavali izpeljat določene dele navodil (v nočni jim je bilo dolgčas). Zadeva jim je seveda ušla iz rok, komandir je najbolj nastradal, njega je preganjal duh indijanskega poglavarja Vinetuja. Saj sprva sta bila z duhom kolega, ko pa je komandir začel težit z vizo se zadeva zapletla. No to je nekako strašno.
Nazadnje se mi je zgodilo, da sem sredi noči ( v sobi sem bila sama) čutila kako me je nekdo prijel za roko. Dan prej mi je umrl srtic in prepričana sem, da mi je prišel nekaj sporočit, oziroma sem si zvečer želela, da mi nekaj sporoči. Pred 26 leti sem imala hudo bolnega drugega strica in sem ga sanjala do noči pred smrtjo, pa še nekaj dogodkov sem napovedala…..
1. starejši itak nič ne slišijo, moj oče ma baš nič no ok skor 0, tv ful na glas itak da ja 🙂
2. letos na zimo, ko je prtisnu mraz isto pri meni. vse je norelo praskalo, robotalo, ko da mam medveda gor. grozn občutek, ko se tko okol 3, 4-ih zarad tega zbudiš in to ko spsam v zgornem štuku 110 let stare bajte (no je čis prenovljena in lepo urihtana tko da ji noben tega ne prepiše pa vednar ima svojo zgodovino). GROZA ne bi si niti na tla upala stopt matr kaj men tle lomasti. par noči nič pa spet, pa pol kr vsako noč kot da ma en veselico …
končno povem. vsi, da mi jež lomasti js si nism upala it na drugo stran podstrehe pogledat kaj je tam. starša šla, sklepala da miši, nastavla strup (sori vsem živaloljubcem tudi sama sem), žrl par dni … nekaj časa trajal od takrat je mir. boga žval je udarla v hišo, ker nam je letos poplava garažo in drvarnico zalila prej so pa tam zimoval
haha ponoči je pa to res vse grozno.
ne pravim da je pri tebi tko pa vendar kakšna žval morda?!?!?!?
Enga gospoda (upokojenca) je pri bankomatu ogovoril nek moški, češ da nima denarja in mora priti v središče mesta.
Verjetno ga je hipnotiziral s pomočjo še enga moškega, in to tako, da je gospod odšel domov po avto, odpeljal ova2 v mesto, na banki dvignil vse prihranke in jima jih dal.
Policija pa nič, še vedno sedijo po pisarnicah in štejejo prijave.
Meni to, da sem pripeljal v četrtem avtu za direktorjem Petrola v trenutku, ko je v njega priletel kombi z mladimi skakalci pri Kranju.
Nikoli ne bom pozabil občutka nemoči pred trkom, grozovitega poka in smrtne tišine takoj po trku. Kasnejši kriki pa me še vedno spremljajo vsaj enkrat mesečno ponoči…
Slika je padla iz stene žebelj je ostav na mestu in je bil zakrivljen navzgor. Pod to sliko je bil v steni el. kabel, ki ga je montiral štromar kakšen mesec pred dogodkom, zvečer je prišla tašča povedat, da je imel ta isti štromar nesrečo pri delu in je nanj nekaj padlo in žal nesreče ni preživel.
Ne vem ali je to povezano ali ne, se pa še vedno kadar pridem v tisti prostor spomnim na električarja.
pravijo, da noč preden nekdo umre, ali ko že umre sova leti nad njegovo hišo ali pa da slišiš oglašanje sove, nekaj takšnega. jaz sem to videla/slišala v petek, v soboto je stari ata umrl :((
aja pa še ta, skoraj teden po tem ko sta partnerju v prometni nesreči umrla oba starša :((
želel je, da sem pri njemu in meni tega ni bilo težko narediti, v glavnem bilo je enkrat ponoči, se zbudim, oz nekaj me je zbudilo, gledam v steno in imam tisti občutek, da me nekdo gleda. se obrnem, dvignem pokonci in zagledam tasta in taščo, vsak je stal na eni strani postelje in naju gledal. pogledam enega – se mi nasmeji, pogledam drugega – se mi nasmeji, se nasmejim obema nazaj, pogledam mojga je spal kot top, oba sta pogledala še njega, se nasmejala in pokimala v slovo. pogledam še enkrat dragega in ju ni bilo več. potem sem zaspala nazaj.
kr na jok mi gre :(( I miss them so much :((
lahko mi kdorkoli reče, da duhov ni, da angelov ni, da vse takšne in drugačne fore ne obstajajo ampak jst se jim NE dam
Forum je zaprt za komentiranje.