Nadmorska višina trikotne jase Pohorje in Hudičeve skale Kamnica
mislim, da bo potrebno raziskovati v knjižnici
Površina: 19990 ha
Nadmorska višina: 900-1543 m
GEOGRAFSKI OPIS
Pohorje je največje hribovje v slovenskem delu Vzhodnih oziroma Centralnih Alp. Hkrati je tudi zadnje višje pogorje v Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet na vzhodu.
Kamninska in tektonska zgradba Pohorja je pestra, kar je posledica njegove lege na stiku Vzhodnih in Južnih apniških Alp. Med kamninami prevladujejo stare metamorfne kamnine, ki s strani obdajajo tonalitno jedro hribovja (Perko & Orožen Adamič 1998).
Osrednji del Pohorja je razgibana planota na nadmorskih višinah med 1200 in 1500 metri, z večino površja na okoli 1300 metrih n.v. To območje omejuje na vzhodu povodje Lobnice, na jugu Veliki vrh (1344 m) in Rogla (1517 m), na zahodu potok Radoljna ter na severni strani Klopni vrh (1340 m). Proti vzhodu in zahodu od tega območja se Pohorje nadaljuje v obliki zaobljenega slemena. Zahodni del je precej višji, z nadmorskimi višinami nad 1500 metri, najvišje pa se vzpne na Črnem vrhu (1543 m). Značilne so številne globoke grape po katerih tečejo potoki med katerimi so največji Lobnica, Radoljna, Velka, Mislinja in Oplotnica.
Meja poselitve je na južni strani na okoli 1000 metrih n.v., na severni pa 100-200 metrov nižje. Meja območja IBA poteka približno po izohipsi, ki označuje 1000 metrsko znamko in ne zajema nobenega naselja, le posamezne kmetije, gozdarske in lovske koče, cerkve ter turistične objekte.
Večino površja znotraj teh meja pokriva pretežno smrekov gozd. Travnate planje na vrhu Pohorja niso naravna travišča nad gozdno mejo, pač pa posledica izkoriščanja gozda za potrebe pašništva, glažutarstva, fužinarstva in drugih dejavnosti v preteklosti (Perko & Orožen Adamič 1998).
Forum je zaprt za komentiranje.