Nadležne trgovke

saj imajo seminarje.

sem šla v trgovino po balone. za rojstni dan.

in mi je trgovka rekla, da je bila na seminarju in da so ji rekli, da ne sme rečt “nimamo”, da pa lahko kaj drugega ponudi. in me je gladko vprašala, če bi bili kondomi tud v redu.

jaz imam pa zanimivo, celo smešno izkušnjo iz trgovine s posebnimi mili v Ljubljani (zraven magistrata) Lush. Tam je ena trgovka, bolj smrklja, tako obupno posiljeno prijazna, da postaneš čist živčen, ko ujame vsak tvoj gib, pogled, potem pa hiti razlagat, za kaj se uporablja to milo, pa tisto… Česa takšnega pa res še nisem videla! ne vem pa, če še dela tam. ker sem bila takrat prvič in zadnjič tam. ja, zaradi nje.

Sicer so pa ene trgovke res slike: ena se je nekoč zelo razburila nad mano, ker sem ji za nakup darilnega papirja ponujala pet tisoč SIT. čist živčna je bila, češ da ona nima drobiža, da mi ne more vrniti denarja, ker ga nima… to je bilo v centromerkurju.

druga tema so pa natakarji oziroma natakarice. name res to zelo vpliva, koliko je kdo prijazen in neposiljen. v mansion pub v mostah na primer nikoli več ne stopim, ker me je ena nekoč nadrla, naj kar počakam, da ima samo dve roki, ko sem jo vprašala, če lahko plačam (neumnica jaz – če lahko). takrat sem se pa orto razburila: na polnem poletnem vrtu sem jo nadrla, da lahko pa tudi kar grem in ne plačam, če želi.

res ne vem, trgovci in natakarji, zakaj opravljate posel, za katerega nimate zahtevanih veščin in lastnosti. in ga tudi zato ne marate. da se razumemo: ne posplošujem in mi je čist jasno, da niso vsi enaki. ampak število je pa presenetljivo (pre)visoko…. lepa beseda vedno lepo mesto najde, vsaj pri meni.

Odvisno od seminarja do seminarja.
Nam so pa rekli, da bolje, da rečeš nimamo kot oškoduješ stranko.

lep pozdrav! rada bi pojasnila,,pa nobenega ne kritiziram vsak ma svoje mnenje,,ampak…jaz delam v trgovini(vecji) in lahko recem da imamo ful artiklov,od zlice do sesalca,,pa a mislis tista ki je napisala da moramo vedet kaj prodajamo,,,da vem vse,,nasprotno,,skoz je neki novgA,,plus ne narocam robe,recimo pri sesalcu,tako da ne vem ker je nov,,normALNO SE ZANIMAM IN ME ZANIMA AMPAK CE NE VEM,,KAJ NAJ ME KAR USTRELI NEKDO TAM,,strrinjam pa se,,s trditvijo da ko trgovke/trgovci “lezejo” za stranko,,je obupno,,in nic ne mores pogledat se manj kupit,,lep pozdrav vsem,,,pa se to,,vcasih imamo tudi mi slab dan,,nazalost ga nekdo lahko skrije v sluzbi,,nekdo ne,,pomislite raje,kaj pa ce ima bolanega otroka doma,,kot se mi je ze zgodilo ,pa sem vseeno se smehljala..in ustregla vsaki “muhi ” strankini,,hvala za posluh,:)

Tudi meni gre na živce, če so trgovke preveč vsiljive. Še bolj pa, če rabim pomoč, pa ni nikogar in potem ugotovim, da se med sabo neki “ful pomembnega” pogovarjajo ala, kako je blo včeraj zvečer…

Konkretno pa mi je tečno v Mullerju, kjer naj bi bile trgovke tam tudi zato, da svetujejo glede kozmetike (baje da morajo v ta namen opraviti nek tečaj) pol ko jo pa kaj vprašam o določenem artiklu, vzame škatlco v roke in mi bere, kaj je gor napisano, kot da sem nepismena???

Kar se testerjev tiče, pa me je zadnjič ful začudilo, ker sem kupovala eno malo dražjo zadevo (20.000) in mi ni mogla dat testerja, a za vsako drugo navadno poceni kremico, pa jih je imela. Meni se zdi to zelo čudno, prej bi pričakovala obratno, ker če dam 2-3 jurje za kremo in ugotovim potem da mi ne ugaja, to ni tako hudo, kot če kupim eno nad 10 jurjev.

Tudi sama sem nekaj casa delala v trgovini, konkretno knjigarni, pa nimam trgovske izobrazbe, temvec koncano VII.stopnjo, zato naj se malce dodam k zgornjim postom:
– vljudnost – VEDNO sem pozdravila stranko, vendar je bilo med njimi se vec strank, ki so vpadale v knjigarno brez pozdrava, kaj sele, da bi me pogledali, temvec so ze kar z vrat vpili kaj bi radi; pa se to vecinoma niso tocno vedeli kaj bi ali pa so zeleli nekaj, kar sploh nismo prodajali…nakar so na prijazen odgovor kaj zagodrnjali ali pa celo hoteli zanetiti prepir…
LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE! Zaposleni nismo krivi, ce je nekdo vstal z levo nogo!
– poznavanje izdelkov – ker preberem ogromno knjig, sem seveda vecino knjig poznala, poleg tega sem se seznanila z vsako novostjo (tudi iz tujine), preko pospravljanja na police pa se sploh naucis kje je kaj, cetudi same knjige vsebinsko ne poznas…Seveda se tudi zgodi, da cesa ne poznas, sploh, ce delas v trgovini z razlicnim blagom! Glede kozmetike je tudi tako, da je na trziscu ogromno izdelkov – je pa res stvar vsakega posameznika koliko truda je pripravljen vloziti, da je cim bolj profesionalen in ve kaj ponuja stranki.

Menim, da je VLJUDNOST potrebna tako s strani zaposlenega kot s strani stranke. Prav tako RAZUMEVANJE, da nismo POPOLNI!

Zato, malce POTRPLJENJA, pa bo! Koncno, nekaj kupujete zase ali za darilo in za to je potreben CAS, kajne?

Glede testerjev je pa tako – vsaj po mojih izkusnjah – ce smo simpaticni prodajalcu/ki…saj veste kako gre v nadaljevanju.

Pa lep pozdrav in malo manj potrosniskega stresa!

Evo, tole (moj prispevek) sem skopirala z enega drugega foruma. Tudi tam se je vrtela debata o prodajlkah/prodajalcih in ker tudi sama delam v trgovini, sem morala prispevati še svoje mnenje:

“Moram pa reči – če že vsi pljuvamo po prodajalkah (da ne bo pomote, tudi meni jih gre veliko na živce) – da je veliko, ampak res veliko strank, ki so res tečne.

Ene so se pripravljene na smrt skregati, ker je cena prilepljena malo postrani, druge mislijo, da so kralji (zame je stranka kralj le takrat, ko ima primeren odnos tudi do mene) in si dovolijo, da te vsevprek tikajo ali kličejo ljubica – zadnjič mi je en yuppie rekel:Ej, ljubica, dej ti tole men poišč, pa mej prpravlen, ko pridem jest nazaj.
NEkateri, ki naj bi bili znani, se obnašajo, kot da jih pozna cel vesoljni svet in zahtevajo, da se vrtiš okrog njih ne glede na to, a je trgovina do fula nabita… Tisti res znani pa so ponavadi itak zakrinkani ali pa prijazni…
Eni mislijo, da lahko svojo nesramnost nadgradijo še z izsiljvanjem, češ bom šel pa v drugo trgovino… Pa pojdite in dober nakup vam želim, rečem in se nasmehnem… Tisti ponavadi potem vedno pri nas kupijo.

V glavnem – strani sta vedno dve, vsi imamo lahko slab dan, vsi smo ravno tako zmožni nasmeška. Dejstvo pa je, da se nekateri med sabo že po defaultu ne prenašamo in včasih tak nakup pač ni uspešen.”

Ja, MayaM, pa se kako dobro si opisala stranke! :))))) Res so taksni! In, res je – kupec je kralj, ko se vljudno obnasa tudi do zaposlenih…

mam idejo:
prideš naslednjič v taisto drogerijo. S seboj imaš kako vrečko s ceglom. Ko te vpraša: ali lahko kaj pomagam, rečeš: ja ali mi lahko malo pridržite tole vrečko. Pa ful naj bo težka.

Meni gre najbolj na živce ignoriranje mladih kupcev! Še posebno se to pozna v trgovinah s pohištvom, ali čem podobnim! Midva z dragim sva lani opremljala stanovanje in sva hodila po vseh možnih prodajalnah. In skoraj povsod je bila ista pesem: trgovci se z vsem navdušenjem posvetijo starejšim strankam, mlade pa kolikor je le mogoče ignorirajo! Mislim!! Kot da imajo starejši več denarja!! Čez 20 let oni ne bodo več kupovali pohištva, midva ga pa še bova! Veliko slabih izkušenj!!!