Na tleh
Sem 21 letna punca in zavedam se, da verjetno niti ne vem, kaj so resnično velike težave. Sem pa vseeno prišla na neko mrtvo točko svojega življenja in ne vem več, kako naj rešim svoje težave.
Naenkrat se mi je sigurnost v življenju sesula, vse v pičlih 6 mesecih. Z dolgoletnim fantom sva šla narazen, prvič v življenju sem doživela neuspeh v šoli,torej padla sem letnik, in ker nisem srečna, se prvič počutim tudi neudobno v svojem telesu. Debela sem. In moti me, želim si shujšati, pa nimam volje. Želim si spet nazaj tisto sigurnost…
Prosim, ne potrebujem stavkov v smislu, joj kaj vse te še čaka, saj se ne pretvarjam, da sem najbolj boga na svetu, je pa res, da sem žalostna in nimam vzpodbude še kaj naredit v svojem življenju.
Še pred pol leta sem bila res res srečno zaljubljena, živela s fantom, pridno delala faks in se veselila, ker je le še en letnik do konca… Naenkrat pa…
hvala
Ni tako hudo, kot na prvi pogled izgleda. Malo pomisli na to, da imaš starše, prijateljice, da si zdrava, pa se boš mogoče zavedla, da le ni tako slabo.
Poiskušaj si najti kakšno zaposlitev ( šport, glasba…), pojdi v disco, počni stvari, ki jih prej nisi. Obišči stare prijateljice, ki si jih že pozabila, sošolke..
Mogoče ti je bilo namenjeno, da se moraš s fantom raziti, za vogalom te zagotovo čaka nekdo, le poiskati ga moraš.
Lepota pa ne prihaja od zunaj, temveč od znotraj. Malo pomisli, zagotovo jo imaš veliko.
Pogumno
LP
No,seveda bi lahko bilo še huje, ampak to nikakor ne pomeni, da tvoje težave niso resne. Tudi sama sem imela že podobne in drugačne krize in krize v mlajših letih so me mnogo bolj zadele, kot kasnejše krize. Najbrž se z leti malo utrdimo.
Normalno, da ti je hudo, če sta se s fantom razšla in če je kriza v šoli.
Ne bom kaj veliko pametovala, predlagam ti, da delaš predvsem na stvareh, ki so v tvoji moči, da jih popraviš. Predvsem študij je tisto, kar je najbolj samo od tebe odvisno. Poskusi si zastavit najprej majhne cilje – po malem delaj za šolo in si tudi čestitaj in napravi majhno praznovanje, ko boš katerega od ciljev dosegla.
Najbrž ti ni do kakih agresivnih diet (te zelo dobro razumem, verjemi), a že to bo veliko, če se pri prehrani držiš nekega zdravega režima in če si omisliš kakšno prijetno gibanje.
In ne tičat ves čas v knjigah, pojdi tudi kaj med ljudi. Naj ti bo prijetno v tvoji koži, konec koncev si prijetno dekle pri enaindvajsetih in že to samo po sebi je velika sreča:)
MALAmuca tud men se je lan septembra podrl svet zarad faksa prvih neuspehov v mojem življenju pa zarad druine in vsega vse kar mi je ostal je blo nekej zlo dobrih prjatlov k so me takrat rešil. Svetujem ti da se pogovoriš s prijatelji al pa da si na en list napišeš svoje misli takrat k se v najslabšem stanju tko da saj sama seb izpoveš. Drugač pa za vsamu dežjam posije sonce al pa se v nasprotnmu primeru tud mau navadš na dež sam ne obupaj
Ej, malamuca, to vse so življenja “brusi”, ki jih je vsak deležen skoraj brez izjeme! Temu se reče življenske preizkušnje, iz katerih vsak lahko potegne nauke za naprej. Ni za obupat, je pa treba “zagristi” v vsako težavo, saj nismo list v vetru, ki ga nosi, kamor pač piha, ampak moramo samo vplivati, kar je v naši moči na smeri našega življenja. Nič se ne bo zgodilo samo, sama boš morala narediti vse izpite, sama boš morala sprejeti odločitev o hujšanju in se držati lastnih odločitev! s fanti je pa tako, kot poje Smolar- še vsaka je našla svojega-če dobro premisliš, najbrž ni bil popoln ideal, pa je podobnih kolikor hočeš. Torej- pogumno zastavi cilje, odloči se za ODLOČin DOSLEDNOST in veselo glej naprej! Veliko sreče in POGUMNO!
To, da nisi naredila letnika sploh ni taka panika, kljub temu boš doštudirala samo mejčkn kasneje. V tem času si lahko najdeš kakšno delo preko ŠS, nekaj kar te bo zaposlilo, poleg tega boš pa imela še korist od tega…Med letom boš nardila izpite za nazaj, pri profesorjih se pa dogovori, če se kje da delat kaj za vnaprej..boš imela drugo leto manj obveznosti.
Zvečer si lahko omisliš kakšno rekreacijo, mogoče za začetek večerni sprehod ali tek, kasneje ko bo hladnejš pa kako skupinsko vadbo, kjer boš med pozitivnimi ljudmi, sproščanje energije, spoznaš nove ljudi…pa še kile bojo šče dol. Opri se na prijatelje, kadar ti bo hudo se zjokaj…najdi si kakega dopisnega prijatelja, kajti taki znajo služit bolš kot dnevnik 🙂
Kar se pa ljubezni tiče…boli, ampak mine. Ne išči novih vez, dokler ne boš 100% da si prebolela bivšega fanta, raje se posveti sebi, najdi samozavest, odločnost, optimizem in se vrni na stare tirnice.
Za vsakim dežjem posije sonce (pa nej bo še taka toča), kar te pa ne ubije te pa samo še ojača. Cheer up!
Hvala vsem. Morm rečit, da sem ful vesela in sm z veseljem in optimizmom brala vaše odgovore, predvsem zato, ker niste podajali le neki puhlic sej bo, pa se zgodi, pa tak naprej…, ampak mi je čist vsak od vas s svojim postov napisu nekaj, kar mi je mal pomagal, da sem dobila malce volje.
Vse skupaj, kar se mi dogaja je še težje, ker tudi doma nimam nobene podpore. Za brata sva z bivšim fantom kretena, ker sva šla narazen(kaj pa 16 letnik ve o problemih v ljubezni, za mamo prave ljubezni itak ni(sej konc koncev, kaj pa jamram, je ja še miljon drugih na svetu, a dej no dej, mala neumnica, sej jst ko sm se poročila s tvojim atom, tut nism bla noro zaljubljena vanj), glede ata pa ne bi o tem(ker se itak ne pogovarja nikol z nobenim, njegove besede so ble edino, da ni čud da me nima več rad, ker sem tak debela;(, pa da mene tak ne morš met rad, kr sm tak zoprna)… Sej drugač je vse kul, sam podpore glede tega nimam, ker se z nobenim ne morm pogovorit. Če rečem bratu, da bi se rada pogovorila o tem, mi reče, da njega to ne zanima(hudo mu je, on je edini iskren), če rečem mami, se sicer pogovarja, sam me u bistvu sploh ne posluša, pa ne dojame, da jst nism ona, za ata pa tak pogovor pomeni dva stavka, pa še tam sm vse js kriva.
Prijatli me majo po mojem že dovolj;) Sej ne, sam žal sm trenutno tak osamljena. Eden se je preselil na Madžarsko, ker se je poročil, drugi je začel s študijem v Portorožu, tretja cele dneve dela, ker je fax zabluzla, četrta študira v Ljubljani in je že na pol tam, peta študira v Mariboru,moj šesti prijatelj živi v Mariboru, sedma pa prav tako študira v drugem mestu, osma pa trenutno dela prakso njekje in je cele dneve ni. Jst pa stanujem nekje čisto drugje. Pol so pa tu še kvazi prijatli, ko itak jim je vseen zame, pa en moški, ki bi sicer z veseljem visel z mano cel dan, sam žal tudi nadaljeval to v postelji. Ne hvala.
Oki, sem se precej razpisala. 😉 Hvala vsem še enkrat. Vem, da sem močna oseba in da bom tudi to presegla. Fax sem pač padla, dobro bom vzela to na tak način, nekje bom delala, zaslužila denar in verjetno šla naslednje leto(zadnje) izredno pa takrat tudi delala in mogoče je to boljša možnost, ker si lahko eno leto prej najdem službo. Je tako, da se izobražujem za poklic, ki ima zelo veliko povpraševanja, pa malo ponudbe;)
KAr se tiče fanta. Nisem si še na jasnem, ali je bil popolni ali ne, ampak se mi vse bolj odpirajo oči, da ni bil niti približno.Me je pa imel zelo rad in dokler je bilo tako, sem bila srečna. Če pa sem iskrena sama do sebe, bi prej ko slej začutila, da nekaj manjka, ker se nisva dopolnjevala.
Kar se tiče pa teže. Imam vsaj to srečo, da je moj organizem tak, da rabim le tri-štiri mesece aktivnega hujšanja, (ne mislim pretiravanja) in bom takšna kot želim. Vem,da rabim le voljo pa bo. In mogoče mi bo tudi na tem področju koristilo, da nisem na faxu, da se in duševno in telesno spravim v red.
Hvala res vsem 😉
Tocno vem kako se pocutis in tud vem da vsake tok casa pride obdobje v zivljenju k se nam zdi da gre vse narobe…fax, ljubezen, prijateljstva…ampak potem pa tud to obdobje mine.
Kar se tice fanta bi jaz rekla : Don’t cry because it’s over smile because it happened. To je men ful pomagal k sm enga prebolevala..sj je bad pa pridejo momenti k res ne wes kaj bi pa ful boli..ampak scasoma se pa potem lohk spomnis na dobre stvari ki so bile med vama pa se samo nasmehnes in si vesela da se je to zgodilo pa ceprav je zdj preteklost..pa tud tko je da se clovek od vsakega drugega nekaj nauci kar mu potem lahko koristi.
Forum je zaprt za komentiranje.