Na svoje s cimri?
Vsak zase najbolje ve, kaj mu ustreza. Meni to predstavlja zapravljanje časa nekomu pa ključ do srečnega lajfa:).[/quote]
Zapravljanje časa? Pa saj čas bo tako ali tako minil…srečno življenje se zgodi, zato ker bivaš s cimri, zelo spodbuden zaključek od nekoga, ki tega ni ozkusil. Zgleda, da sem kljub svojemu dolgemu postu prej nejasno skracala, zakaj mi ni bilo v redu živeti sama in sem kao po tvojem zato zdaj zaradi tega ker imam dva cimra neizmerno srečna, pred tem pa nesrečna.
Goldfish, vljudno te prosim, da se umakneš iz te teme. Hvala.[/quote]
Ne vem, zakaj bi se umikala? Ker razumem tebe, sama živim drugače? Je narobe, ker izražam svoje mnenje? Me zanima, kako bi shajala s cimri, kjer bi se več družili, ker že tukaj v virtuali ne zastopiš, da smo si različni, si zatiskaš oči. Živi v svojem svetu, kdo ti brani…in pusti druge živeti. Hvala
Goldfish, selitev med cimre od staršev je vseeno korak naprej. Ali ni? Tudi zate, ki si ta korak pač preskočila?
Zapravljanje časa? Pa saj čas bo tako ali tako minil…srečno življenje se zgodi, zato ker bivaš s cimri, zelo spodbuden zaključek od nekoga, ki tega ni ozkusil. Zgleda, da sem kljub svojemu dolgemu postu prej nejasno skracala, zakaj mi ni bilo v redu živeti sama in sem kao po tvojem zato zdaj zaradi tega ker imam dva cimra neizmerno srečna, pred tem pa nesrečna.
Goldfish, vljudno te prosim, da se umakneš iz te teme. Hvala.[/quote]
Ne vem, zakaj bi se umikala? Ker razumem tebe, sama živim drugače? Je narobe, ker izražam svoje mnenje? Me zanima, kako bi shajala s cimri, kjer bi se več družili, ker že tukaj v virtuali ne zastopiš, da smo si različni, si zatiskaš oči. Živi v svojem svetu, kdo ti brani…in pusti druge živeti. Hvala[/quote]
Tvoji posti iz vidika odprte teme – iti na svoje s cimri niso vredni počenega groša. Ne ti meni tralala okrog tega, koliko zastopim ali ne zastopim različnosti, ket to ni bistvo te teme….še vedno pa si lahko odpreš svojo temo in tam kracaš do onemoglosti, kako smo si različni oz lahko jo odpreš meni v čast, kako ne zastopim različnosti, da boš potem bolj mirna, morebiti celo srečna…it’s up to U.
Pri 40-ih letih korak naprej? Kam že? Ja, v študentskih letih je to samoumevno, v kolikor je nekdo oddaljen od doma in mu to olajša študij. Ničesar nisem preskočila, pravim da to ni zame, se ne vidim v življenju s tujci. Verjamem pa, da bo to čedalje pogostejša oblika bivanja, ker je vse več samskih žensk in moških, ki si morda na tak način bogatijo življenje.
Pri 40-ih letih korak naprej? Kam že? [/quote]
Se pravi, je to zate korak nazaj?
Goldfish, relax. Kaj pa, če greš na svoje živet in živiš sama, kje potem dobiš toplino? Saj, če se človek odloči za nek korak, ne pomeni, da ga mine vso ostalo hrepenenje.
Se pravi, je to zate korak nazaj?[/quote]
Naprej sigurno ne. Zame bi to pomenilo enako kot če me pošljejo v dom upokojencev ali samostan:). Saj se imajo lepo, ampak ni prave topline, hrepenela bi po nečem drugem.[/quote]
Hahaha….grem mojima cimroma povedat, da pri njima iščem toplino…iiiiiii, to bosta vesela!!!
Globlje? A bi ti rada, da pregorim? No, kakorkoli že, živim v lj še zaradi študija pa tu pa tam včasih pade kakšen razgovor za delo, da bi se vsak dan furala 200 km v lj in nazaj pa mi ne sede, zato sem raje tu v najeti sobi s skupnimi prostori dokler bo to potrebno; toplino, ki jo rabim dobim od tistih, s katerimi se družim po lastnem izboru in doma. Tako da, odkrito povedano nimam cimrov zaradi topline, le drugače je če nisi sam v gospodinjstvu in te to ne moti. Moram pa priznati, da sem kar topla oseba, mi ni toliko mar koliko topline lahko dobim, raje koliko je lahko dam.
Lej ti raje sebe, saj si sama začela omenjati toplino, da bi to pogrešala, če bi te vtaknili v dom upokojencev in že v začetku te teme, si navedla, da je živeti s cimri podobno domu upokojencev….kaj zdaj politiziraš? Osebno, hm, baje da samo čvekamo – ali?
To se vsekakor strinjam, toda kaj pa če za to nimaš priložnosti, tudi če se trudiš, pa nekako trud ne rodi sadov? Ni vsakemu v teh časih dano, da v aktivni dobi naredi kaj iz sebe, veliko nas je izgubljencev, nekateri smo že bili tudi “pošteno pohojeni” v času dodiplomca s strani tistih od katerih se to ne spodobi, pa se še kar ne vdamo; osebno to gledam kot na državno škodo (predvsem v smisli bdp-ja), da je toliko mladih brez perspektive, brez dela, brez možnosti, če bi lahko izbirala bi raje videla, da sem se rodila 10 let prej, takrat so bili malo drugačni časi ko si diplomiral kakor pa zadnjih 5 let in me je groza, kaj bo s tistimi, ki to še bodo, država pa nič, samo gledajo na to, da imajo šolniki delo oz vpis in nimajo praznih predavalnic….kupujejo čas, kupujejo čas že dobro desetletje. No, saj bi si človek našel kakšno sorodno dušo, samo kdo te bo gledal v teh časih če si brez službe, brez dohodka, torej se pač znajdeš s študentskim delom pa s cimerstvom in izobraževanjem dokler gre. Ja, enostavno in brezbrižno lepo je govoriti s polno ritjo vsega in imeti stališče o eni plati medalje, kaj pomeni aktivna doba lajfa pri tem pa pozabljati, da RS ni nobena meka za mlade oz da nas je na desettisoče prikrajšano za marsikaj, kar je bilo v prejšnjih generacijah marsikomu na dosegu roke, pa kot zgleda nekateri tega ne štekate.
Res je, da bi naj človek v aktivni dobi nekaj ustvaril. In ti verjamem, da si ponosna nase, da ti je uspelo nekaj ustvariti. Enostavno zato, ker si imela občutek, da moraš, če želiš preživeti.
Zato ne maraš tistih, ki nič ne ustvarijo in samo jamrajo, ker je to v nasprotju s tvojimi prepričanji.
Res pa je tudi, da naš sistem gre počasi, a vztrajno k vragu in je zato vedno težje najti službo in se osamosvojiti. Bivanje s cimri je zato kot nek kompromis. Da nekam greš, da nisi doma pri ta starih in vsaj v milejši obliki spoznaš, kako je to, če si greš nekam na svoje.
Imaš prav, da v takih primerih ni topline in ne intimnosti ter družinskega življenja. Ljudje so vedno bolj obupani, razočarani drug nad drugim, ker v družbi vedno bolj primanjkuje moralnih vrednot in spoštovanja. Družba je zašla…Vse preveč se samo fura nek zunanji blišč, pa potrošništvo, pa materijalizem….Posledično temu pa trpijo naši odnosi.
Težko je preživeti z eno samo plačo…In kam naj nekdo gre, če noče k staršem in nima partnerja ?
Se pač začasno znajdeš na tak način in si deliš z nekom stroške.
Težko je preživeti z eno samo plačo…In kam naj nekdo gre, če noče k staršem in nima partnerja ?
Se pač začasno znajdeš na tak način in si deliš z nekom stroške.[/quote]
Robi, pa saj nimaš partnerja zato, da se z njim šlepaš oziroma, da te ima na grbi, kak mesec še to gre potem pa gre vse k vragu, vsaj jaz si ne predstavljam, da bi bila komu na grbi, niti staršem ne, če je prisotna kakšna bolezen, to še nekako razumem, da si bolj kot ne odvisen od drugih, toda ko si zdrav, pa dvomim, da bi te kdo gledal, ko cele dneve vedriš, drug pa se mora razčlovečiti, da se lahko dostojno shaja v dvoje.
Težko je preživeti z eno samo plačo…In kam naj nekdo gre, če noče k staršem in nima partnerja ?
Se pač začasno znajdeš na tak način in si deliš z nekom stroške.[/quote]
Robi, pa saj nimaš partnerja zato, da se z njim šlepaš oziroma, da te ima na grbi, kak mesec še to gre potem pa gre vse k vragu, vsaj jaz si ne predstavljam, da bi bila komu na grbi, niti staršem ne, če je prisotna kakšna bolezen, to še nekako razumem, da si bolj kot ne odvisen od drugih, toda ko si zdrav, pa dvomim, da bi te kdo gledal, ko cele dneve vedriš, drug pa se mora razčlovečiti, da se lahko dostojno shaja v dvoje.[/quote]
Saj se ne gre za to, da ga imaš s tem namenom.
V današnjem času lahko vsak ostane brez službe in če mu drugi pomaga, potem to ni šlepanje.
Ne vem, zakaj bi pod nujno moral tak zakon razpasti.
Vsako partnerstvo bi naj temeljilo na medsebojni pomoči. Tako pri domačih opravilih, vzgoji otrok, finačni pomoči….
Samica…Saj te razumem, da ti tega nočeš, ker čutiš, da tega nisi vredna in s tem tudi nisi vredna, da te ima kdo rad…..To je povezano.
Treba si je dovoliti, da nam nekdo sploh izrazi naklonjenost. Saj nismo vsi slabi. 🙂
Robi, pa saj nimaš partnerja zato, da se z njim šlepaš oziroma, da te ima na grbi, kak mesec še to gre potem pa gre vse k vragu, vsaj jaz si ne predstavljam, da bi bila komu na grbi, niti staršem ne, če je prisotna kakšna bolezen, to še nekako razumem, da si bolj kot ne odvisen od drugih, toda ko si zdrav, pa dvomim, da bi te kdo gledal, ko cele dneve vedriš, drug pa se mora razčlovečiti, da se lahko dostojno shaja v dvoje.[/quote]
Saj se ne gre za to, da ga imaš s tem namenom.
V današnjem času lahko vsak ostane brez službe in če mu drugi pomaga, potem to ni šlepanje.
Ne vem, zakaj bi pod nujno moral tak zakon razpasti.
Vsako partnerstvo bi naj temeljilo na medsebojni pomoči. Tako pri domačih opravilih, vzgoji otrok, finačni pomoči….
Samica…Saj te razumem, da ti tega nočeš, ker čutiš, da tega nisi vredna in s tem tudi nisi vredna, da te ima kdo rad…..To je povezano.
Treba si je dovoliti, da nam nekdo sploh izrazi naklonjenost. Saj nismo vsi slabi. :)[/quote]
Ja, lepo povedano, a žal slovenska nacija ne razmišlja tako, večinoma ugotavljam, da če nimaš službe, ne dohodkov, da nisi nikomur zanimiv, in če nisi zanimiv, kako potem tu ni nobene debate potrebne, koliko te imak do rad ali pa ne. Vsak bo tvojemu postu ugovarjal, da se od ljubezni ne da živeti in tudi sama verjamem v to in nima veze s tem, če me ima kdo rad ali ne oz če to sploh dovolim ali ne. Si predstavljaš, kako je to butasto in neprijetno, če imaš neko simpatijo in potem se pred njo samozavestno nastopaš, kako si že več mesecev brez službe, da iščeš delo pa nekako nisi nikjer primeren….halo, le kdo bo takšno zgubo gledal, le kdo?? Bolje, da o tem niti ne razmišljam, ker bom še bolj zagrenjena in slabe volje, kot sem že.
Ti verjamem. Ampak to so tvoje besede, ki izhajajo iz tebe. So odsev tvoje samopodobe in kako sama vidiš sebe. Vidiš le svojo plat resnice in tisto, kar potrjuje tvojo resnico.
Če sebe doživljaš kot zgubo, še to ne pomeni, da bi vsi tako razmišljali v takih primerih, kot jih opisuješ.
Seveda jaz ne bom zdaj pametoval in te prepričeval, da moraš verjeti v nekaj drugega, če nimaš drugačnih izkušenj.
Rad bi le povedal, da si je treba dati možnost, da obstaja še kaj drugega kot to, v kar trenutno verjamemo. Šele potem se nam odpre možnost za drugačne izkušnje.
Ti verjamem. Ampak to so tvoje besede, ki izhajajo iz tebe. So odsev tvoje samopodobe in kako sama vidiš sebe. Vidiš le svojo plat resnice in tisto, kar potrjuje tvojo resnico.
Če sebe doživljaš kot zgubo, še to ne pomeni, da bi vsi tako razmišljali v takih primerih, kot jih opisuješ.[/quote]
Ne vem, če je to ravno res, sem dobila kar nekaj dokazov od drugih, da sem v njihovih očeh zguba, nisem še naletela na nikogar, ki bi nad mojo bedo dal kakšno zanimivo rešitev ali pa vsaj neko spodbudo, večkrat dobivam vtis v takšnih okoliščinah, da sem odveč oz neželeni faktor, nekateri gredo celo tako daleč, da me zafrkavajo, da naj kar raje začnem v prihodnosti začeti igrati igre na srečo, da si bom tako lahko končno nekaj privoščila, recimo svoje stanovanje, avto, dopust, morda tudi otroke. Robi, do mene niso niti tisti ljudje v redu, za katere pričakujem, da bi lahko bili v takšnih situacijah in potem se upravičeno pričnem spraševati, kaj neki sem komu kriva, dolžna.
Podpiram takšne ideje, saj sem zagovornik, da morajo načeloma otroci čimprej od doma na svoje.
Živeti s cimrom je lahko noro dobra izkušnja v življenju. Res pa moraš biti malce prilagodljiva oseba. Tako lahko spoznaš čudovite osebe s katerimi si prijatelj celo življenje. Se je pa dobro prej malce spoznati s kom se vseliš notri.
Zmedena_samica, hvala za tvojo zgodbo. Se mi zdi, da si ena redkih, ki razmišlja v isto smer kot jaz glede stanovanja. Nekako me vsi čudno gledajo, če omenim tak način bivanja.
Meni se zdi logičen, če nimaš dovolj denarja za najem oz. nakup. Ostalim pa je čudaško.
Ribica, veš nismo vsi tako oh in sploh, da bi se partnerji kar lepili na nas. Očitno smo eni taki čudaki, da nam ne uspe najti partnerjev. Če imaš ti to srečo, da imaš partnerja, bodi vesela. eni bi ga radi imeli pa ge ne najdemo. Smo zato kaj slabši od tebe? Spominjaš me na stare tetice, ki mi kar naprej težijo zakaj sem samska. Pomisli preden take pišeš, da je mogoče tistemu, ki je samski v resnici hudo, ker ne najde partnerja, da mu ti s svojim pisanjem zadajš rane.
Dejstvo je, da ko gremo živet s cimri, se moramo veliko prilagajati. Toplina gor ali dol, kdor je nima doma, jo bo gotovo našel tudi pri cimrih. Lahko bi rekel, da se tak človek znajde in nekaj koristnega naredi zase, namesto da vztraja nekje, kjer mu očitno ne ugaja.
Zlata ribica, še vedno mi nisi odgovorila, kje si našla toplino, po kateri hrepeniš, zdaj ko živiš ali pa si živela sama?
In ali misliš, da ko boš živela s partnerjem, ne bo potrebno prilagajanje ter da bo kar vse tako, kot si si zamislila po svoje? Mogoče pa preveč lahko jemlješ življenje…
Če na hitro preletim odgovore ugotovim, da smo Slovenci res zaplankani. V tujini je takšno sobivanje nekaj čisto običajnega. Kaj ni nihče gledal Prijateljev?
Meni osebno se zdi to čisto ok ideja. Si “na svojem” se osamosvojiš, s tem se pozitivno osebnostno razvijaš, in nimaš prevelikih stroškov. Ker roko na srce, tudi v tujini ne poznajo tega, da bi se vsak začetnik v službi kar takoj zakreditiral in kupil svoje stanovanje. Glede na krizo pa sploh…
I don’t care, kaj se drugim zdi čudaško; in če te drugi čudaško gledajo…pa? Saj boš ti s tem živela ne oni – razen če bodo oni tvoji sponzorji 😉 Kaj pa vem, glede denarja je tako, bi še človek dal od sebe tistih par fičnikov več na mesec, da bi lahko bil popolnoma sam za tistimi nekaj stenami, kar sem tudi preskusila in mi ni bilo všeč, tako da cimerstvo rula!
Forum je zaprt za komentiranje.