mož v tujini….

Moj mož je odsoten od 3-5 dni na mesec. Sporoči mi, ko pride in zadnji dan, preden štarta domov. Vmes se ne slišiva, ker ima natrpan urnik, meni pa tudi ni do tega, da bi mi ponoči pošiljal mesiče ali me klical. Sem se na tak sistem navadila in mi čisto paše.

Približno enako. Poročena že čez 30 let, od tega 20 let pogoste tujine tudi v internetu ne najbolj prijaznih državah. Če se hoče se da. Kjer ni skajpa so sms-i, kjer tudi to ne dela kak kratek klic, včasih tudi s stacionalnih telefonov.

Moj je vsako leto za 1-2 meseca v tujini. Oglasi se vsak dan prek skyp-a, ampak po pravici povedano, meni je včasih kar preveč. Ker, ko oddela svoje, ima čas in bi se kar pogovarjal, jaz pa v tem času moram postoriti vse kar si drugače deliva..
Torej-vedno kliče on, samo ni na konferencah in ima kar precej prostega časa. Ko sem jaz v tujini (običajno kak teden na leto)-ne kličem vsak dan, ker imam cel dan natrpan in se mi zvečer ne ljubi pogovarjat, razen če je kaj posebnega…
Mogoče je tvoj mož kot jaz…
Meni moj mož tega ne zameri, ker me pozna.
lp
efka

Si upam trditi, da je to izgovor. Tudi jaz hodim precej po tujini in si vedno, ampak res vedno vzamem cas, da poklicem zeno in otroke. Enkrat dnevno. Imam pa sodelavce, ja, ki se zgovarjajo, da ni casa, da konferenca traja od jutra do vecera in tako dalje.[/quote]

Nisem rekla,d a hodim na konference!!! Konference so pri meni podobne turističnim izletom in takrat mam cajt še prijatle klicat ne samo domače. Govorimo o sestankih, ki se začno takoj ko te taksi pripelje iz letališča do partnerjev, potem pa si vseskozi v družbi ljudi, še na wc težko skočiš! In to se andaljuje do 6, 7 ure zvečer potem pa ..jha če imaš srečo se lahko odpelješ v hotel kjer imaš četrt ure,d a razpakiraš in se morda celo stuširaš in preoblečeš pa nadaljevanje na večerji…morda bi se morala odpovedat preoblačenju in tušu, da bi poklicala “dragija” s katerim sem 20 let (omg!). V taksijih ali od večerje grem ko se opravičim, da kličem otroke. Ljudje, ki so z mano svojih žena in domačih (gre seveda izključno za moške) ne kličejo nikoli. Ko se vrnem s poslovne večerje je ura približno polnoč ali pa še kaj čez…zjutraj pa jovo na novo – otrok ponavadi zjutraj ne kličem preden grejo v šolo, partnerja pa tudi ne, ker so zjutraj polno okupirani s proceduro,d a se spokajo od doma (saj mene ni, da bi prevzela svoj delež in je vse na partnerju)… Kasneje po zajtrku, če bi imela čas pa partnerja tudi ne klicarim, ker je v službi in se tam tud ne more pogovarjat in grulčkat po telefonu….

Saj pravim, vse je odvisno od narave bivanja v tujini (ali gre za “normalen delovnik” in dalj časa trajajočo odsotnost) ter obveznosti, ki tam sledijo vsaj pri meni v nenormalni intencziteti – ponavadi delam min 12 pa vse do 18 ur dnevno. Se mi je pa že zgodilo, da sem odšla skupaj s poslovno partnrko na sestanek k stranki v 200 km oddaljeno mesto ob 7:30 zjutraj in potem bila neprestano okupirana vse do 2:30 naslednjega dne, ko se je končal zadnji sestanek – bila so ena naporna pogajanja. Ob 3:30 sem morala že odpotovati naprej na letališče, da smo se vračali domov..od hotelske sobe sem koristila le tuš, postelje tud počičala nisem…

Si upam trditi, da je to izgovor. Tudi jaz hodim precej po tujini in si vedno, ampak res vedno vzamem cas, da poklicem zeno in otroke. Enkrat dnevno. Imam pa sodelavce, ja, ki se zgovarjajo, da ni casa, da konferenca traja od jutra do vecera in tako dalje.[/quote]

Nisem rekla,d a hodim na konference!!! Konference so pri meni podobne turističnim izletom in takrat mam cajt še prijatle klicat ne samo domače. Govorimo o sestankih, ki se začno takoj ko te taksi pripelje iz letališča do partnerjev, potem pa si vseskozi v družbi ljudi, še na wc težko skočiš! In to se andaljuje do 6, 7 ure zvečer potem pa ..jha če imaš srečo se lahko odpelješ v hotel kjer imaš četrt ure,d a razpakiraš in se morda celo stuširaš in preoblečeš pa nadaljevanje na večerji…morda bi se morala odpovedat preoblačenju in tušu, da bi poklicala “dragija” s katerim sem 20 let (omg!). V taksijih ali od večerje grem ko se opravičim, da kličem otroke. Ljudje, ki so z mano svojih žena in domačih (gre seveda izključno za moške) ne kličejo nikoli. Ko se vrnem s poslovne večerje je ura približno polnoč ali pa še kaj čez…zjutraj pa jovo na novo – otrok ponavadi zjutraj ne kličem preden grejo v šolo, partnerja pa tudi ne, ker so zjutraj polno okupirani s proceduro,d a se spokajo od doma (saj mene ni, da bi prevzela svoj delež in je vse na partnerju)… Kasneje po zajtrku, če bi imela čas pa partnerja tudi ne klicarim, ker je v službi in se tam tud ne more pogovarjat in grulčkat po telefonu….

Saj pravim, vse je odvisno od narave bivanja v tujini (ali gre za “normalen delovnik” in dalj časa trajajočo odsotnost) ter obveznosti, ki tam sledijo vsaj pri meni v nenormalni intencziteti – ponavadi delam min 12 pa vse do 18 ur dnevno. Se mi je pa že zgodilo, da sem odšla skupaj s poslovno partnrko na sestanek k stranki v 200 km oddaljeno mesto ob 7:30 zjutraj in potem bila neprestano okupirana vse do 2:30 naslednjega dne, ko se je končal zadnji sestanek – bila so ena naporna pogajanja. Ob 3:30 sem morala že odpotovati naprej na letališče, da smo se vračali domov..od hotelske sobe sem koristila le tuš, postelje tud počičala nisem…[/quote]

Dej no, to je bil samo primer. Sem bil zunaj ze zaradi stotih razlogov, od pogajanj z investitorji do sestankov zaradi proizvodnje in se vse, kar si lahko zmislis. Vztrajam pri svojem, ce je cas za kosila in vecerje, je tudi za kratek klic, toliko da pozdravis ljubljeno osebo in otroke. Ne vem, meni je to povsem normalno, vidim pa, da vam nekaterim ni.

S puncama bile 2leti same(tudi sedaj) in vsako jutro nas je pričakalo sporočilo na skypu in je komaj čakal, da vstanemo ter ga pokličemo(velika časovna razlika). Med vikendom pa pokliče on sam-večkrat dnevno. Pa vedno imamo vklopljeno kamero, tako, da nam je lažje.

Nisem rekla,d a hodim na konference!!! Konference so pri meni podobne turističnim izletom in takrat mam cajt še prijatle klicat ne samo domače. Govorimo o sestankih, ki se začno takoj ko te taksi pripelje iz letališča do partnerjev, potem pa si vseskozi v družbi ljudi, še na wc težko skočiš! In to se andaljuje do 6, 7 ure zvečer potem pa ..jha če imaš srečo se lahko odpelješ v hotel kjer imaš četrt ure,d a razpakiraš in se morda celo stuširaš in preoblečeš pa nadaljevanje na večerji…morda bi se morala odpovedat preoblačenju in tušu, da bi poklicala “dragija” s katerim sem 20 let (omg!). V taksijih ali od večerje grem ko se opravičim, da kličem otroke. Ljudje, ki so z mano svojih žena in domačih (gre seveda izključno za moške) ne kličejo nikoli. Ko se vrnem s poslovne večerje je ura približno polnoč ali pa še kaj čez…zjutraj pa jovo na novo – otrok ponavadi zjutraj ne kličem preden grejo v šolo, partnerja pa tudi ne, ker so zjutraj polno okupirani s proceduro,d a se spokajo od doma (saj mene ni, da bi prevzela svoj delež in je vse na partnerju)… Kasneje po zajtrku, če bi imela čas pa partnerja tudi ne klicarim, ker je v službi in se tam tud ne more pogovarjat in grulčkat po telefonu….

Saj pravim, vse je odvisno od narave bivanja v tujini (ali gre za “normalen delovnik” in dalj časa trajajočo odsotnost) ter obveznosti, ki tam sledijo vsaj pri meni v nenormalni intencziteti – ponavadi delam min 12 pa vse do 18 ur dnevno. Se mi je pa že zgodilo, da sem odšla skupaj s poslovno partnrko na sestanek k stranki v 200 km oddaljeno mesto ob 7:30 zjutraj in potem bila neprestano okupirana vse do 2:30 naslednjega dne, ko se je končal zadnji sestanek – bila so ena naporna pogajanja. Ob 3:30 sem morala že odpotovati naprej na letališče, da smo se vračali domov..od hotelske sobe sem koristila le tuš, postelje tud počičala nisem…[/quote]

Dej no, to je bil samo primer. Sem bil zunaj ze zaradi stotih razlogov, od pogajanj z investitorji do sestankov zaradi proizvodnje in se vse, kar si lahko zmislis. Vztrajam pri svojem, ce je cas za kosila in vecerje, je tudi za kratek klic, toliko da pozdravis ljubljeno osebo in otroke. Ne vem, meni je to povsem normalno, vidim pa, da vam nekaterim ni.[/quote]
se strinjm z A0B, mož poklice zjutraj, ko se zbudi in zvečer, oziroma prilagodi klice časovni razliki, pa ima isto natrpane dneve, večere in .. s pomenbnimi in manj pomembnimi stvarmi, imam pa kolegico, ki isto razmišlja in ima isto pomembne opravke kot ena na poti in ne pokliče moža in otrok, ker kot sama reče se ji ne da oziroma je zasedena . To je pač odvisno od karakterja človeka.

Tema so sicer kontakti v tujini,a mene zanima nekaj drugega.

Razlogi so večplastni.

Rada bi izvedela kako je z varnostjo in zahtevnostjo teh mož na poti v Rusijo in Ukrajino..denimo mednarodni transport Draganović..Interevropa itn..

Slišim da so na poti 10 dni potem pridejo nazaj.Slišim dobre in slabe strani sicer..

Hvaležna za izkušnje vaših mož,prijateljev…

lep večer želim.