Mož se kar naprej razburja

Pri 45 je zacel. Govori vedno glasneje, dere se za vsak drek. Ko razlaga kaj je bilo v sluzbi, se razburja, ko razlaga, kaksni so ljudje v trgovinah,se razburja. Ko gre na posto, pride nazaj razpizden. Kar naprej . Vsak dan. Ko se vozi v sluzbo ga na cesti spet razburijo. Kar naprej govori kot da si samo njega vsi ‘ sposodijo’ da ga razpizdijo. Imam ga polno rit. Zivlenje z njim je kot da je na svetu samo razfukavanje in brcanje v steno. Rada bi mir. Sam ne uvidi da se res ni potrebno za vsak misji drek dret in jezit. Se mu da se kako pomagat sploh? Seje ze kdo kdaj sploh uspel pomirit z leti?? Ali bo bolje po 50,60? Ukvarja se s sportom, vlecem ga v hribe da bi se razhodil ampak on se celo pot dere in razlaga kako je folk glup .. innse zraven razburja kakor da ga hocejo vsi napol ubit.

A fizično je pa vse ok? Mislim pritisik in ostale pomembne zadeve.. ?

Ne bo bolje.

Verjetno je že prej bil karakterno bolj ” na kratki špagi”. Moj mož je bil vedno bolj v negativno nagnjen/ tudi tašča, še danes ves dan razmišlja kaj bi bilo, če bi bilo). za nekatere je pol kozarca vode še kar dobro napolnjen, za drge je na pol prazen.

Veliko stvari je v mladosti in v začetku zakona spremenil, se je pa vse podrlo, ko je umrl  Tast, ki mu je pred smrtjo vpričo tašče rekel, da naj zanjo poskrbi.

Hudičevo dobro uslugo nam je naredil, ker se je začel manjši pekel, ker ni vedel komu naj najprej ustreže. Ker sem pokazala, da vse zmorem sama ob pomoči otrok, ki sta rastla, ga je tašča čisto okupirala.

Pred 5 leti pa ga je 7 manjša kap obletela. Ko smo dobili našega ata in moža domov, smo mislili, da so nam nekoga drugega podtaknili.

Osebnostno in čustveno drugačen, kot dan in noč.

Otroci so na svojem, on se je porihtal toliko, da še kar tašči streže, jaz se od zadev distanciram.

Morda pa ima kakšne znake zgodnje demence- to se ugotovi s slikanjem glave( pri možu se je začelo to sedaj pojavljati). Ja moraš biti močen, vztrajen in sem taka generacija, globoko slino požret  in se stran umaknem. Je pa hudo in se zadeve počasi stopnjujejo in spreminjajo- ne na bolje.

Ne bo bolje po mojem. Ta je zrel za zdravljenje. Ali se bo na silo umiril sam z raznimi tehnikami, ali ga bo stres prej ustavil … Vse kar nam kvari kvaliteto življenja in na kar lahko vplivamo, je vredno truda, časa in energije. A človek si to mora želeti sam in sploh opaziti, da ima težavo, si jo priznati.

Joj, tudi jaz mislim, da ne bo bolje, kvečjemu slabše. A prej je bil pa bolj mirne sorte? Če da, potem je lahko res nekaj bolezenskega; če ne, se pa sedaj stopnjuje, pa tebe morda moti bolj, kot te je do sedaj.

P. S. Sem se ob tvojem zapisu nasmejala, oprosti, vem, da ni sploh ni smešno, le zapisano je malo bolj tako. Vse dobro.

šolski primer: nepredelana jeza do staršev.

ki jo stresa na vse okoli sebe.

pomagala bi mu psihoterapija.

tam se bo naučil jezo na konstruktiven način dati iz sebe

in kontrolirati svoja čustva – kar bi do sedaj že moral znati, ampak tole prihaja iz podzavesti, ki pilotira njegovo vedenje.

prigovarjanje, pogovarjanje, grožnje, vaša jeza nazaj… vse to ne bo pomagalo.

po strokovno pomoč. lahko psihoterapevt, lahko družinska terapija, da gresta oba, lahko klinični psiholog.

Tej tvoji cmeri jeri daj eno okrog kepe. Bi bil že cajt. Kako se ti ga da sploh prenašat? Jaz ga ne bi. Poslala bi ga u k…….

Cmerasti dedec…To je pa tazadnja.

Kako pa kaj sex? Ga zadovoljiš?

Mene je moja žena pri njenih 56 in mojih 56 letih nenadoma zapustila ker mora skrbeti za njeno hinavsko, izzivalno, zajebantsko mamo ki ji vsaki dan grozi da bo prepisala hišo na cigane če ji ne bo stregla. hinavska je stara 80 let.  in grozi kar naprej. jaz sem se odselil ker to ne morem prenašati. me tudi ne zanima hiša in ostalo premoženje. preden bo hudič crknil bom jaz tudi z ukrivljeno palico v roki.

Ko sem spoznala svojega moža je bil isti nergač in vzkipljivec in mi je šlo to konkretno na živce. Sem pa tudi jaz karakter, ki ne špara besede nazaj in sva se marsikdaj počila. Čez nekaj časa je ugotovil, da se v bistvu skregava samo takrat, ko se “pi***”. In mu je postalo jasno, da se mora spremenit. Začel se je kontrolirati in ko je šlo kdaj predaleč, sem ga ustavila z najinim znakom, da se je umaknil in prevzel kontrolo nad sabo. Je trajalo in je terjalo veliko potrpljenja z moje strani, a se je stanje močno izboljšalo. Imam srečo, da me ima res rad 😀

Če je pa sprememba zaradi bolezni – demence itd. pa ne vem koliko se da pomagati.

zdravo!dobro zanj,da jezo strsa,da je ne drzi v sebi,samo pol ti trpis.zanjima me,kako se v sluzbi obnasa,po moje ok.in to vse domov,kar ga v sluzbi in zunaj jezi domov prinese.

moje mnenje je,da gre za neko obliko depresije,kar se pa,da ozdravit.vsekakor pa se bos morala z njim pogovorit in stopita k zdravniku, da mu napise kaksno napotnico,ker to bo vedno huje in tezje bo pomagat.

vse dobro zelim.

Za rojstni dan mu kupi knjigo popolni ljubimec in ljubimka. Po moje mu manjka sex. Pa kake sex vitamine za bolhšo potenco. Fige. Pa sexy spodnje perilo kupi.

Morda pa ona rabu kaj od naštetega

Lej, da, tudi jaz tako mislim. Poleg tega, da se to lahko stopnjuje. Je pa za svojce težko, najtežje pzp. Ker vse strese nanje, ali pa na partnerico … saj vem …

To to sexa manjka.

ugotovitev prava