Mož je obseden z lego kockami
Pravi, da je to njegov zatrt hobi. Prvo leto sem podpirala in tudi ob njem sestavila kakšen projekt. Danes so vse police in cela garaža polni plastike. Zbira policiste, potem gasilce in 100 in 1 stvar, čez 1 teden bo spet kaj drugega in gre po številkah na škatlah. Mislila sem, da ga bo minilo, gre pa zmeraj na huje.
Njegov dan poteka takole: Se zbudi, služba, po službi v garažo do 23h, če ne spim ga še za kakšno minuto ujamem. Večerja v garaži, ponavadi samo sendvič in sestavlja. Sodelavce žica, da mu nosijo škatle kock, ki so jih njihovi otroci prerasli in potem sortira po barvah in predalčkih. Kot otrok je bil reven in vedno je govoril, da ni imel tega kar so imeli drugi. Izvira ta obsedenost iz otroštva?
[img]https://media.giphy.com/media/mXnO9IiWWarkI/giphy.gif[/img]
[img]http://quotepixel.com/images/quotes/inspirational/sayings-basically-my-wife_16065-3.png[/img]
Nekdo je napisal, bolje to kot alkohol, droge in pornografija. Ne vem če je res tako, isto gre za odvisnost, ki ti na dolgi rok ubija partnerstvo ali zakon.
Kolikor vem, so LEGO kocke tudi precej drage, tako da verjetno trpi še družinski proračun. Nekaj ljudi se sicer ukvarja s tem kot naložbo, a tisto samo kupiš (dokaj preudarno in preračunljivo), ustrezno shraniš škatlo in potem prodaš čez 5 let.
Vsekakor se pogovori z njem. Pusti mu hobi, a definirajta proračun za to, in naredita časovne omejitve. Kaj pa ostalo? Otroci? Izleti ? Romantika? Dela okoli hiše? Šport? Legice in legice cele dneve? Vsekakor gre za resno motnjo. Sicer poznam veliko starješih moških, ki ima afiniteto do LEGO kock, a bolj kot staro ljubezen iz otroštva, in si sem ter tja kupijo kak komplet, ampak vse v zelo zdravi odmeri.
Mogoče mu je to tudi nek pobeg, ali zavetje, da nikoli ne odraste, ali morda, da se ne druži preveč s tabo… žal moraš pomisliti tudi na to možnost. Kolikor pač berem, je poročen s LEGO kockami, in ne s tabo.
Zoltan, še vedno se ne strinjam. Kot vsaka odvisnost povrzorča odstotnost ter uničevanje odnosov z najbližjimi. Ta žena nima nič od moža, s tem da kuri še družinski proračun. Pri drugih odvnisnostih kot so alkoholiki, vsaj pridejo potem občutki slabe vesti, in potem en čas vlagajo/se hočejo odkupiti.. on pa misli, samo da ima “hobi”, in je kot duh v tej družini. Spodbuja ustvarjalnost?? Pa madona, saj nima 6 let, da bi rabil razvijat te vrline. In kaj bo on s to ustvarjalnostjo? Kaj je cilj?? Gradil še več lego kock? Vidiš, kak nesmisel je to.
Hobi je lep, samo je treba imeti postavljene meje. Jaz sem pred leti “nevaren” hobi (težek motor) zamenjal za bolj družinsko sprejemljivega. Pač enega znanca sem po par letih srečal in me je povabil na razstavo, tam je bilo fajn in se je začelo dogajat. Potem sem jasno kupoval vse tisto, kar sem kot otrok zamudil, pa povsod smo imeli neke popuste itd… Od začetka je bilo hudo, potem sem pa omejil, tako kupovanje (zadnjih par let bolj prodajam kot kupujem) kot čas ukvarjanja s tem. Vedno imajo prednost otroci in družina, kar pomeni, da se s tem bavim morda par dni na mesec, pa še to vedno zvečer, ko že vsi spijo. To, kar sestavljam z otroci (imam tri) paše seveda drugam, a tudi pri njih raje gremo ven, kot pa da bi nekje ždeli. Z leti sem skozi vse to spoznal zanimiv krog ljudi, tudi videl nekaj sveta, predvsem pa sem imel nekaj, s čimer sem se lahko ukvarjal (namesto recimo z šankom, drugimi ženskami itd…, česar je bilo prej tudi nekaj). Skratka, ni narobe, če se drži pod nadzorom. Kar sem prebral zgoraj, ni tako in je treba urediti z njim.
Obupana ob njem, 02.05.2021 ob 09:50
Pravi, da je to njegov zatrt hobi. Prvo leto sem podpirala in tudi ob njem sestavila kakšen projekt. Danes so vse police in cela garaža polni plastike. Zbira policiste, potem gasilce in 100 in 1 stvar, čez 1 teden bo spet kaj drugega in gre po številkah na škatlah. Mislila sem, da ga bo minilo, gre pa zmeraj na huje.
Njegov dan poteka takole: Se zbudi, služba, po službi v garažo do 23h, če ne spim ga še za kakšno minuto ujamem. Večerja v garaži, ponavadi samo sendvič in sestavlja. Sodelavce žica, da mu nosijo škatle kock, ki so jih njihovi otroci prerasli in potem sortira po barvah in predalčkih. Kot otrok je bil reven in vedno je govoril, da ni imel tega kar so imeli drugi. Izvira ta obsedenost iz otroštva?
Sestavljanje kock je prav tako hobij, kot karkoli drugega. Poskušaj se znebiti svojega negativnega razmišljanja glede njegovega hobija in se prijazno pogovori z njim. Normalno je, da želiš preživeti več časa z njim, ampak tvoji očitki so preveč osorni.
Forum je zaprt za komentiranje.