Motivacija za studij

Studiram na FDV-ju. Vpisanega sem imela ze absolventa, letos nisem vpisana. Narediti moram se 11 izpitov, potem diploma in imela bom univerzitetno izobrazbo.
Moj problem pa je, da nimam nobene motivacije za studij. Morala bi iti samo na faks mal na govorilne in se zmeniti kaj in kako. Pa kar ne grem… groza me je spet ucenja in vsega kar pase zraven. Naredila nisem pa ze 2 leti nic – saj ne morem verjeti, da sta sli dve leti mimo!

Imate kaksen predlog…spodbudo? Res si zelim koncati studij, ker vem, da mi bo odprl marikatera vrata…nobene motivacije nimam…pa vem, da bi morala…zmeda v moji glavi torej.

V bistvu sva na istem, jazs em letos vpisala absolventa, pa imam še ful velik. Me je pa v bistvu ful strah it do profesorjev in se zmenit za ene stvari, ko mi manjkajo. Jaz tud vem, zakaj jih nisem naredila, imam v bistvu ene utemeljene razloge, sam mogoče me obod vseen čudno gledal… Sam v bistvu je to treba neredit, predstavljaj si situacijo, ko nimaš faksa in ko si ne mroeš ničesar privoščit in da te lahko življenje ful grdo preseneti, pa predstavljaj si situacijo, ko ti bo lahko šlo zelo dobro. Samo dve poti sta namreč… Jaz se sam spomnim na določene ljudi, pa se spravim k delu… Med njimi so nekateri zelo slabo končali… brrrr Mam pa tak strah pred tem, da ti ne mroem povedat, pravzaprav edina stvar ki me mori, pa edina šibka točka… Lej, pa pomisl na to, da se je treba tega, kar te bremeni čim rpej znebit, škoda živcev… Tk, da jaz sem si naredila načrt, ker brez tega ne bo šlo…

Hvala za tvojo motivacijo :-). Ena mojih motivacij je ta, da sem za studij placala 1,2 mio in da mi ne pade na pamet, da bi tako denar stran vrgla in v koncni fazi imam samo se en letnik za dokoncat…ja vse lepo in prav, ampak…

Uh kako mi je to znano..iz vsega tega sm se naucila da dalj ko bosta odlasali slabse bo in vec bo bavbavov v glavi…ce pa gresta vsaj za eno stvar se zmenit bojo tud druge prec lazje.

Tamara..ce pa res tko nimas motivacije za ucenje in vse skupaj ti pa predlagam da gres za kksne teden delat v kksno skladisce al pa kksne vrecke zlagat pa km k mors cel dan stat pa tko..ne wem no mene je po kksnem tednu takega dela prov popadla motivacija za ucenje.
Pa ne zdj me napast da kako mislm da je delat v skladiscu slabo delo al pa kej…

@Rubyfruit: sicer sem redno zaposlena, vem pa tudi kaksno je delo v proizvodnji. V sluzbi bi imela moznost napredovanja – ce bi imela uni. izobrazbo! Torej se ena motivacija vec…pocasi jih bom naklepala :-).

No vids..sj bo. 😉 Jaz se tud dostikrat spomnm na delo v proizvodnji k zacnem jamrat kako se mi ne da ucit pa seminarskih delat pa it na fax… 🙂

Tudi meni manjka motivacija, zato v drugem letniku pavziram. Ampak vem, da bom enkrat naredila vse izpite, ker sem že preveč denarja vložila v to, da bi šel zdaj v nič. Sicer pa sama veš, da se ne valjava v njem in da se marsičemu odpovedujeva, da bova nekoč zaslužili spodobno plačo. Zato Tamara pomisli na ves denar, ki si ga že dala za faks, pa ti naj bo to motivacija, da končaš študij. Saj ni treba, da dobivaš same super ocene, jaz sem zadovoljna že s šestico, čeprav dobim včasih tudi višje ocene :))

Tud pr men je blo 1 let lufta, nobenga izpita nisem nardila. Za to je bil pa razlog- LJUBEZEN. Imela sem čustvene probleme in to me je dotalno sesul, tko v šoli kot tudi povsod drugje. Mogoče tudi tebe kaj teži in ti zato ne gre in ne gre.

Letos sem pa kar 11 izpitov nardila, tko da me caka samo se diploma. Za to je pa tud kriv moj lubi, k me ma tok rad 🙂 Men je bla motivacija moj lubi in to, da moram cim prej nardit studij, da se zaposlim in si lahko potem ustvarim druzino.

Res mi je blo zacet tezko. Prvi izpit ,po tako dolgi pavzi mi je bil najtezji, potem je pa kar šlo, in na koncu so padali kot dez.

Poskusi si postavit kaksen cilj, ki te bo gnal napej in naprej! Mogoce, ta da bi bila rada bolj samostojna in da bi dobivala visjo placo.

Najdi si kaksen hobi, ki te bo osrtecil, tam se bos sprostila in tudi bolj zazivela.

Pa veliko srece, papap!!!

Denar mi je vsekakor velika motivacija.

@natty: ja, za prenehanje opravljanja izpitov je bil razpad zveze z dolgoletnim partnerjem…takrat sem bila custveno unicena in nisem imela volje za nic…potem sem si rekla, da bom vzela eno leto pavze, da se malo k sebi spravim…potem je pa kar naenkrat dve leti naokrog…vedno sem iskala razloge…pa bom najprej to koncala, pa to…zdej se mi je pa vse ustimalo (tako custveno kot financno podrocje) in sem zacela o tem razmisljati.

Men sicer izpiti niso problem, men so eni nastopi, brez tega ne mroem na izpit… To kar mi je ostalo od izpitov ni težko. Mi je ap tud moj dal spodbudo 🙂 In pomaga. Uf, ti imaš vsaj redno službo, jaz še tega ne. Kar je motivacija za naprej, tud sem delala že razne neprijetne stvari, kar me še pol spodbuja da se potrudim. . Jaz imam v bistvu še cilj magisterij, ker me ena stvar ful zanima, sam tale faks mi je pa brrrr, v bistvu ne msilim tega nikol počet, nisem si pa nikol mislila, da česa nisem sposobna, ker mislim, da ima vsak določene talente, ki jih mora izkoristit.

Tudi jaz sem prekinila študij sociologije na FDV. Potem so se začele spremembe v službi in se je za moje delovno mesto zahtevala univerzitetna izobrazba, pa sem v dveh letih končala četrti letnik po novem programu + razlike v tretjem letniku zaradi sprememb programa in diplomirala.

marta, smem vprasat, kaksno sluzbo imas? jaz bi namrec naslednje leto studirala sociologijo, pa me zanima, kaj konkretno lahko s tem pocnem. hvala

Tamara, jaz sem drugi letnik na FOV. Študij mi plačuje mož, ki me je v veliko oporo. Ko mi zmanjka motivacije? V roke vzamem indeks in ga gledam, začnem na glas govoriti moje plane. Danes sem bom učila, ja danes se pa bom in se začnem. Vsem povem, da jutri ne bom imela časa, ker se bom učila. To si ponavljam čez cel dan. Cel dan si splaniram tako, da ima prednost študij, potem pa vse ostalo.
Nimaš več kaj razmišljati! Naredi se plan, kaj boš začela. Pojdi do profesorjev in začni. To je potrebno, da začneš!!!!!!!!!

M

Sej vem, da mi manjka samo to, da se spravim na faks…imam ze vse podatke o govorilnih urah, ampak sploh se ne spravim tja….hvala vsem za nasvete in vzpodbudo.

Draga Tamara!

Nocem biti nesramna, vendar ce bos skoz razmisljala kako se ti nic ne da, tudi nikol ne bos diplomirala! Konec koncev si za vse odgovorna sama, torej sama odlocas o svoji usodi!!! Samo odlocit se mors, a hoces uni izobrazbo al rajs srednje solsko…ne pa jamrat, ker tako ne bo nic!

Sicer mi pa ni jasno kako si ze vpisala absolventa in imas se vedno 11 izpitov za nardit…pol prakticno cel 4.letnik nisi nic delala?? Jaz ti predlagam, da se cimprej spravis v roke in zacnes delati izpite, ker dlje casa bos zavlacela, tezje bo!

Se oproscam, ce sem bila prestroga, samo jamranje ne bo nic prineslo! Na govorilne ure pa se spravis tako, da enostavno GRES tja!

Nic zamere sue, ker vem vse to kar si mi napisala. Ja vpisala sem se v zadnji letnik in naredila samo nekaj izpitov, potem pa zakljucila – dolocene zivljenjske situacije pac. Po koncanem 4. letniku so mi avtomaticno vpisali absolventa.
Zdaj se pa spet spravljam in ne najdem volje. Ampak se pocutim ze dosti bolje, ko me takole “brcate v rit”, da naj se ze koncno zmigam.

Saj profesorji ne grizejo!:) Z njimi se je dalo se zmeraj vse zmenit…samo voljo mors pokazat!

Hm tudi jaz sem absolventka in mi do konca manjka se 5 izpitov + diploma.
Vso motivacijo pa mi totalno iznici dejstvo, da bom po koncu studija padla v real life, torej brez statusa in brez sluzbe. Zaenkrat se folgam nekako z delom presko servisov, ampak v nbeni od sluzb kjer sem delala ali delam ni sans niti prihodnosti v zaposlitvi.
Torej zavod it is. Ceprav z UNI izobrzabo (imam ze visokosolsko). Motivacija za dokoncanje studija pa na psu. Ker se ne bo nic spremenilo.

Če vam bo to kaj pomagalo: jaz sem svoj čase resno bluzila pri študiju – prilezla sem redno do četrtega letnika, tam pa potem nič od nič. Malo delala preko študenta, pa vse po malem razne v tistem trenutku nepomembne bedarije, za katere sem takrat mislila, da jih je treba se naučiti, ker me zanimajo, preveč sem se ukvarjala z nezadovoljstvom v ljubezni, brala knjige – vse, samo resen študij ne.
In potem je udarilo kot strela z jasnega – zelo resno sem zbolela. Naenkrat nismo vedeli, če bom sploh preživela. In zdravljenje se je vleklo in vleklo. In potem, ko sem med vsemi napornimi terapijami obiskala še psihologinjo, da mi pomaga se spet postaviti v vsakdanje življenje, in ko sva skupaj iskali možne vzroke za izbruh bolezni, se mi je posvetilo: treba je pustiti vse drugo in končati faks. In končala sem razmerje s fantom, ki ni bil pravi zame, nehala sem se ukvarjat z zanimivo literaturo za duhovno rast, nehala z učenjem tujih jezikov, nisem se več dogovarjala za razne kavice in sladolede, in se spravila, po dveh letih pavze, lepo počasi h knjigam. Ni se mi dalo,v bistvu. Potem sem si določila urnik, kdaj bom ob knjigah sedela. In tisti čas sem res sedela ob knjigah in zvezkih in jih sprva prelistavala, malo kdaj kaj prebrala, potem pa me je počasi in z muko zagrabilo. In sem delala. Edino, kar sem še počela poleg študija, je bil vsakodnevni fitnes. Mislim, da mi je redna telesna vadba pecej pomagala vzdržati tudi pri knjigah.

Predlagam vam, da ne čakate tako dolgo, da vas brezup zaradi nedokončanega študija in vsesplošnega bluzenja pripelje do organske bolezni, kot je najbrž mene. Ne vem, če je moja rešitev prava za vas, vam pa vsekakor želim, da bi vam uspelo na vaš način.

Tamara: morda pa te je podzavestno strah napredovanja, ki bi prišlo z to diplomo, nove odgovornosti, v bistvu neznanega. Si ne zaupaš dovolj, da si zmožna biti kos situaciji? Bodo potem ljudje preveč pričakovali od tebe, pa nisi prepričana, da boš zadostila njihovim pričakovanjem? Vprašaj se to.

Moja motivacija je bila pa takšna: moji starši niso bili premožni, da bi mi lahko kaj dosti prispevali za stroške študija. Tudi nisem dobivala štipendije – med študijem sem delala in se učila kot nora. Hitro sem diplomirala in sedaj že kar nekaj časa delam. In sem zelo zadovoljna.

Jaz ti svetujem, da ne razmišljaš, da moraš narediti še 11 izpitov, temveč po načelu: VSAKA POT SE ZAČNE S PRVIM KORAKOM razmisliš, kateri izpit (predlagam, da začneš s kakpnim lažjim) boš naredila ta mesec.

In nato si postaviš nov cilj: naslednji izpit… ter ne razmišljaš o ostalih.

Za vsak izpit si zastaviš koliko dni boš študirala po koliko ur na dan in si vsak dan rečeš npr.: ok, danes moram 4 ure študirat. In ne razmišljaš o tem, da bo to tudi jutri, pa nasledni teden in naslednji mesec… Danes odštudiraš te 4 ure in konec – to pa ja ne bo pretežko, ko pa ima dan 24 ur.

Po vsakem izpitu seveda naredi pauzo, ki pa ne sme biti predolga, sicer bo začetek spet težak!

Naredi si plan. Napiši si plan. Kaj vse moraš narediti preden se lotiš izpitov, na katere govorilne moraš… Napiši si seznam vsega tega. Potem lepo odkljukavaš opravljeno. Potem seznam izpitov. Po istem sistemu – opravljen izpit – kljukica. Nardiš si kot en poslovni načrt. Zraven obveznosti, ki jih moraš opraviti si napišeš še datum – kdaj predvidoma boš to opravila. In logično preračunaš glede na vložen trud, kdaj boš približno diplomirala. Pomaga tudi, če si govoriš, da so vsi izpiti itak že opravljeni, samo preštudirati še moraš material in se pojaviti na izpitu. In pa, seveda, da se že vidiš z diplomo. Potem bo šlo kot po maslu.

Tebi najprej vsa čast, da si dojela problem. Manjka pa ti še ena močna brca v rit, da ne boš tak loozer. Očitno imaš vsega dovolj (razvajenka ali le lena?), da se ti ni potrebno za ničesar stegniti. Dokler ne boš spoznala, da je se je potrebno tudi malo namučiti, da kaj dobiš, ne bo nič iz tebe. Potem boš pa še druge krivila za svoj neuspeh.
Deset načrtov ti ne bo pomaga, če si sama ne poiščeš motivacije. Očitno te preveč vlečejo zgodbice, da se da brez dela prav lepo živeti.
Pa brez zamere in čimprej knjige v roke.