moški brez poguma ali kaj je to?
a lahko tole malo bolj na dolgo obrazložiš, sploh tisto nadrdrano pisanje? mislim, če imam skoz več prijateljev, ki so veseli, da smo se spoznali pa že ne morem biti tako slaba kot sedaj pravite. No ja to me je res zanimalo kakšen vtis puščam. Samo nevem če je pravi, ker ponavadi pišem veliko bolj resno kakršna sem pa v resnici. Stvar navade
Da delam 11 ur na dan ni bila na začetku moja odločitev. Predstavljno mi je bilo vse najlepše, sedaj pa je kakor pač je. Če to pustim nimam za preživetje in bom med tistimi 1000imi, ki so v podjetje kjer trenutno delam oddali prijavo. Ja bi rada prej našla novo službo in ne obratno.
kako vem, da sem ga odpravila. Ker me po končani zvezi, lahko rečem da zame težki, zaradi zidu tudi pozdraviti ni upal nihče:) toliko se pa poznam, da sem vedela kdaj sem taka kot sem, kdaj pa imam okoli sebe zid. To sem dobro čutila. Sedaj sem pa sproščena in se šalim okoli, mi je v veselje če lahko koga nasmejim, mogoče kdaj tudi kaj trapastega bleknem pa so potem ljudje bolj sproščeni. Rada imam lepe in iskrene odnose z poznanimi in tudi takimi ki jih lih kar spoznam. In za to se jaz trudim, ampak ne tako, da bi na račun drugih sebe spreminjala.
Z nekaterimi moškimi imam slabe izkušnje z nekaterimi pa dobre. Kar je bilo slabega sem predelala, zakaj tako in šla naprej.
Če si pa to domišljam, da sem na videz ok, no si ne. Še kaj?
Ste tako pridni za komentiranje, da komaj kaj nardim vmes:)
Zadeve niso tako preproste. Lahko ti na videz igraš sproščeno in prijazno punco, a v tebi pa še vedno ostane ta podzavestni strah zaradi slabih izkušenj. To povzroči, da nezavedno in nehote odbijaš moške.
Kako te moški doživljajo, je težko povedati. Rabila bi neko mnenje moškega, ki te pozna, da bi ti povedal kako te doživlja.
no pol pa najboljš da kr na nenasproten spol prešaltam:)
tisti, ki me poznajo me cenijo veliko bolj kot se sama, pa kot pravim, se cenim, da ne bo kdo napisal, da potem pa dajem občutek ničvrednosti in je to zato
tole je tako kot psihoanaliza, začeli smo nekje, sedaj pa čisto druga tema. Še vedno pa ni odgovorov punc, ki podobno doživljajo. Gotovo pridno delajo in nimajo časa za take bedarije
Pa tisto, kolikokrat morate nekoga prej ogovoriti in srečati preden grestez nekom na kofe tudi ni? Ali pa kolikokrat ste jih?
S takim, s katerim se pozna, najbrž nima zadržkov in predsodkov in pride na dan ob samozavesti tudi sproščenost, posledično pa dober vtis.
Problem je najbrž ko nasproti stojijo potencjalni kandidati, ko se v glavi zavrti premnogo vprašanj, na katere se na prvo roko, dokler človeka bolje ne spoznaš, ne da odgovorit.
Zato mislim, da bi za začetek morala biti samo malce bolj dostopna, tudi do/zlasti do morebitnih simpatij….če si malček bolj dostopna, še ne pomeni da se mora zaključit takoj pod rjuhami.
a lahko tole malo bolj na dolgo obrazložiš, sploh tisto nadrdrano pisanje? mislim, če imam skoz več prijateljev, ki so veseli, da smo se spoznali pa že ne morem biti tako slaba kot sedaj pravite. No ja to me je res zanimalo kakšen vtis puščam. Samo nevem če je pravi, ker ponavadi pišem veliko bolj resno kakršna sem pa v resnici. Stvar navade
Da delam 11 ur na dan ni bila na začetku moja odločitev. Predstavljno mi je bilo vse najlepše, sedaj pa je kakor pač je. Če to pustim nimam za preživetje in bom med tistimi 1000imi, ki so v podjetje kjer trenutno delam oddali prijavo. Ja bi rada prej našla novo službo in ne obratno.[/quote]
Napisano, kot da tega ne pišeš prvič – zato nadrdrano. Če imaš res toliko prijateljev, kot trdiš, zakaj ti oni ne svetujejo glede tvojega problema, če so pravi in z njimi preživiš vsaj malo časa, bi se zagovo našla kakšna duša, ki bi ti dala vsaj nekaj navetov, kje ga lomiš. Eno je kako se sama doživljaš, drugo kako te dejansko drugi. Nenavadno je, če si res tako prijetna, kakor se opisuješ – nekaj vseeno ne štima s tabo, da se noben konkretno ne zanima. Neke signale oddajaš, ki odbijajo.
So izključno moški tvoj interes? Lahko, da podzavest ne išče tega.
Uf težko rečt. Mene zelo odbijajo možače in ženske ki vedo da so hude in zaradi tega mislijo da so največje boginje tega sveta. Pri lepih ženskah je z dostopnostjo vedno problem, sej če malo pogledaš imajo lepe ženske pogosto grde tipe ob sebi. Pa nočem nobenega žalit. To je preprosto zato ker s kakšnimi kretnjami rok, odnosom do moških ali na splošno iz določenih odgovorov dajo slutiti da so one največje lepotice tega sveta in se ne bodo pustile vsakemu osvajat. Mal karikiram ampak preprosto je tako.
Neprivlačnost odbija, zato pa privlačnost privlači in potem ko je to kaj hitro znano, že takoj po prvem pristopu, sledi tista sproščenost, odprta in neobremenjena komunikacija med dvema, o kateri avtorica govori ni pa rečeno da jo tudi izvaja…dostopna, v smislu bolj odprta za nova spoznavanja, da tudi sama prispeva nekaj v to sproščenost,(kakšen namig več, večje zanimanje,..) ne pa da samo o tem piše….
Torej recimo, če je oseba intorvertirana, če ni žurerka, je pa vseeno prijazna, vljudna, spada v kategorijo nedostopnih?
Ali pa recimo bolj plahe ženske, veljajo za nedostopne? Pri moških sem že opazila, da včasih kdo deluje nedostopno, v resnici je pa zadaj trema, plahhost, sramežljivost. Verjetno bi to veljalo tudi za ženske. V resnici ni nedostopna, ampak plaha?
Saj ni neke velike razlike med moškimi in ženskami.
Poglej kaj tebi pri moškemu pomeni dostopnost in kaj ne.
To je res. Potencialni kandidat lahko sproži dodaten strah, ki naredi žensko manj dostopno.
Vseeno pa ne bi bilo odveč, če ji kdo pove globljo resnico kako jo doživlja, ne le tisto uradno verzijo.
Kako to misliš druga tema ?
evo ravno to, kar se mi je zgodilo včeraj, je bil povod, da danes tukaj pišem. In ker v tem času še nisem videla nobenega od svojih prijateljev, mi je pa prišlo do živega. Stranka, mi je dala očitno vedeti, da sem ji zelo všeč-tudi drugi so opazili. Sva se veliko pogovarjala, večinoma o službenih zadevah pa tudi tako na splošno. Takrat še nisva bila sama. Ko smo ostali samo jaz, stranka-ženska, stranka-moški-ta o katerem sedaj govorim, smo se spet malo šalili, njemu je zgedalo, da mu je narodno ob mojih besedah, ampak da mu ustrezajo. Potem je bil on fertik in jaz zaključila v službi. V garderobi sva se normalno zgovarjala, nakar bi morala iti v dvigalo-kjer bi bila sama, je direkt ušel nazaj na recepcijo si nekaj ogledovat, da sem jaz šla.
Tole je tko smešno, taka butasta situacija, ko sama berem, ampak me pa res zanima ali se me bojijo ali sem naletela na veliko revo in zakaj me pred drugimi lahko osvajajo, potem ko bi pa res lahko kej pa rep med noge. Se počutim kot da mam same otroke okoli, pa ne pričakujem da bi moral biti zdaj kdo smrtno resen, ampak ja takšne otročje situacije doživljam včasih.
Jaz sem razmišljala, da mu je bilo neprijetno ker sem bila sama tako sproščena in da je to problem, ne pa da tako kot pišete, da nisem za pogledat al pa da imam predobro mnenje o sebi.
ne posplošujem, govorim o situacijah, ki sem jih sama doživela in ki so jih moje prijateljice, znanke. Govorila sem o tem, kako so se moški spremenili-pa spet ne vsi, od časa izpred 10 let in do sedaj. Seveda sem se sama tudi, ampak na boljše.
Včerajšnja situacija ni trajala 10 min ampak 2h, ampak to nima veze. Niti nisem ničesar pričakovala, samo res se mi je zdelo čudno, bolj smešno, da odrasel moški pobegne kot da bi mu s pištolo grozila:)
mensa-sedaj ne vem katerega spola si, ampak s tem kar pišeš si čisto falil/a. Ja, napisala sem, da mi pride do živega, ker o sem o tem danes malo razmišljala, nevem pa kako ti to razumeš. Zaradi tega nisem norela, samo tukaj pišem ker vem da radi odgovarjate, to je vse. In sem mislila, da dobim kakšen konkreten odgovor, pa sem tudi ga.
Če bi bila otročja in nezrela-ne vem kako sem od mojega 9. leta naprej vzgajala bratova otroka in sta sedaj po moji zaslugi šolana, dobro preskrbljena in pametna, splošno in čustveno razgledana??? Ja tole me pa je zadelo, ker vem da ni res in mi ni prav da nekdo ki me ne pozna tako zmotno misli o meni. Ampak se s tem ne bom obremenjevala, tvoj namen ni bil dosežen. Tako močna, da nobene opazke sploh slišala ne bi, pa nisem. Zgleda, da rad/a zabijaš ljudi, da se sam/a boljše počutiš. No moj način je ravno obraten od tvojega.
Kdo pa piše, da nisi za pogledat ?
Sem prepričan, da obstaja dober razlog za takšne tvoje situacije. Doživljaš jih otročje, ker si v sebi razdvojena in si si v tem času samskosti o sebi ustvarila predobro mnenje o sebi ter na podlagi tega dobila vtis, da si samozavestna in sproščena.
Poudarjanje samozavesti in sproščenosti je odsev naših želja in način kompenzacije negativnih izkušenj v katerih smo se počutili brez moči.
Kot sem že napisal, si težave odpravila le na videz, ker nisi v intimnem odnosu in se zato ne srečuješ s tistim delom sebe, ki ti povzroča težave.
Ko pa se pred tabo pojavi morebiten partner, pa nehote spet postaviš zid, ki povzroči odpor in strah.
Ker se ne srečujemo z izzivi, dobimo občutek, da smo napredovali in rešili težave. Pa jih nismo. Saj težave lahko rešujemo takrat, ko se z njimi soočamo, saj se jih le takrat zavedamo. Zato menim, da se boš tudi v naslednjem odnosu srečala s bolj ali manj podobnimi ovirami, kot si se včasih.
Pišeš, da so se te včasih bali, ker si imela zid..Prav tako pa to opažaš še dandanes…Pa misliš, da je to slučajno ?
Če si nekaj časa samska, še nisi postala drug človek.
Forum je zaprt za komentiranje.