Moj otrok je dobil za rojstni dan darilo, da te kap!
In zihr si pred sinom kasneje nardila cel cirkus, kakšno darilo je prinesel prijateljček… Ti si res mal čudna no. Jaz sem najraje videla, da niso prinesli NIČ, ker itak ničesar ni rabil, tudi njemu je bilo bolj važno da so prišli, ne kaj so prinesli. Se pa strinjam z eno, ki je napisala, da nekomu 15e pomeni veliko, nekomu pa nič.
Vete kaj vam bom js zdle povedala!!!! Ni vazno kaksno darilo otrok dobi 50e,20e ni vazno sploh!!!!!!! Da vas ni sram da ne vabite pac revne starse na rojstni dan… Vazno je da otrok dobi neko pozornost pa tut ce je darilo za 5e kako lahko kej tazga recete mislm halo sramota… To pomen da je vas otrok zellooooo razvajen in boste zaradi tega tut obzalovali ko bo starejši 🙂use mu kupte kar hoce met i vi ste naivni i mu boste sli kupvat mislm halo..sami se boste zajebal k mu zdj use kupujete kar mu pade na pamet otroka jr treba uzgojit pravilno in takrat ko je ne je pac ne pa ce se po trepalnicah mece. To je use iz moje strani lp.
Ni mi jasno, zakaj je kupovanje daril otrokom projekt staršev… A vi sploh vključite svoje otroke v zadeve, ki se tičejo njih? Če je otrok dovolj star, da gre na rd, verjetno ve, kaj je slavljencu všeč, s čim se rad igra, ker sta prijatelja in se družita. A sploh date otrokom možnost, da sami izberejo darilo za SVOJEGA prijatelja? Vi postavite cenovni okvir, v katerem naj otrok sam izbere darilo. Problem rešen. Otrok se bo počutil pomembnega in upoštevanega, izbrano darilo bo sigurno nekaj, kar je slavljencu vseč (ni pa nujno, da tudi staršem, ampak darilo pač ni za njih), naučil se bo nekaj o tradiciji in pomenu obdarovanja in mogoče še spoznal kakšno število, ko bo primerjal cene (če se zadeve lotite na otroku razumljiv način, lahko že 3-letnik brez težav manevrira znotraj določenih vrednosti, vi pa pomagate). Pa še ponosno bo povedal, da je sam izbral darilo.
Mi smo za rojstne dneve nasih otrok zmeraj naredili izmenjavo daril. Da vsak nekaj prinese v vrednost do 10 eur, recimo, nato smo naredili igrico, pri kateri so se darila premešala in je vsak otrok nekaj odnesel domov. Tega so se zmeraj zelo veselili. Pri tej politiki potem ni bil problem poslati otroka z bonbonierco in neko malenkostjo na druga praznovanja, ker smo pač šli dobesedno na minimum vsi starši. Denar ni pomemben pri otroških darilih, sploh danes, ko marsikdo ne ve, kaj bo jutri z njim in s službo. Nasi so praznovali v vec ali manj istem krogu vso osnovno šolo, tako da ni bil problem. V srednji so naši imeli zepnino, iz katere so morali sami dati za darila in se je ta številka zreducirala na nekaj najboljših prijateljev.
Žalostno, kako plehki ste nekateri starši. Zabavo za rojstni dan ima otrok zato, da se druži, zabava s prijatelji, sošolci in jih pogosti. Nikakor pa ne zato, da mu/ji bodo nosili draga darila. Kadarkoli gredo moji otroci h komu na praznovanje, vedno podarijo otroško revijo s križankami/ugankami/rebusi, kot npr. Zmajček, Duhec… in nekaj sladkega (bonbončki ali čokoladica). To je vse. Verjamem, da se avtorici tega dve leti starega posta in njej podobno mislečim to zdi nezaslišano, ampak mi je prav malo mar za to.
Imam 3 otroke, hvala bogu, vse ven iz osnovne šole. Na leto so bili povabljeni na približno 10 rojstnih dni, pa tudi sami so imeli limit da lahko povabijo 10 otrok. Darila smo kupovali v vrednosti okoli 15 evrov, kar pride za 3 otroke 450 evrov na leto za darila za prijateljčke. Pri najmlajšem otroku je potem en sošolec začel s tradicijo, da zbira denar za skiro. Od takrat naprej je bilo to vsem všeč in so se obdarovali z 10 evri, kakšen je primaknil še čokolado. To je najboljša ideja. Si predstavljate, da srm prej mogla it 30x na leto z otrokom v trgovino in izbirat darila? Po novem režimu pa sem dala samo 10 evrov, brez letanja po trgov8nah, brez razmisljanja, otroc pa itak vsi happy.
Forum je zaprt za komentiranje.