moj me j**** v glavo
Ja, zgleda, da nisi dovolj prepricljiv, da bi ti tvoja zenska verjela, da je vse le hec. Potrudi se in jo pomiri. Verjamem, ce se bos ob tem zadosti namatral, te bo minilo, da bi se kdaj v njeni prisotnosti flirtaril.
Ali zganjajo paniko ob tvojem hecu kar zenske na splosno? Potem bi bil to zavezniski obcutek ogrozenega dela vrste. :)[/quote]
Ob ljubosumni in posesivni ženski je težko biti prepričljiv. 🙂
Seveda to ne pomeni, da živim s takšno.
Vsak izhaja iz lastnih meril in če ima nekdo merila postavljena drugače, potem pride do konflikta, ker eden meni, da se gre za flirt, drugi pa si to predstavlja kot hec.
In zakaj bi moral jaz prepričevati žensko, namesto, da se ženska sama prepriča, če slučajno ne pretirava zaradi nekih strahov iz preteklosti ?.
Kdo pravi, da karkoli “moraš” in da moraš vsako dejanje razlagat? Nič ti ni treba. Pravzaprav ti sploh ni treba v odnos z nekom. Lahko si sam celo življenje. :))
Če ti ne flirtaš drugi pa ves čas misli, da flirtaš, je pa res zoprno. Prav tako je zoprno, če drugi dejansko flirta, pa tega ne prizna. :)) 😉
Ja ampak a nismo ravno prej imeli debato da za nekoga je flirtanje nekaj za nekoga pa nekaj drugega oziroma se začne na višjem nivoju….
Se pravi tvoj partner lahko reče da ti flirtaš ko ti rečeš da ŠE NISI flirtal…
Kdo ima prav?
In kako takšno samo/prepričevanje zgleda. Ne vem, ne vem, ali je to res tako lahko… Še sploh zato, ker ima takšna ženska bolj občutek, ob tovrstnem samoprepričevanju, da si laže…
Mene pa še vseeno nekaj drugega zanima, zakaj bi bilo moškemu težko prekiniti neke pogovore z drugimi ženskami ali žensko, če je res samo pogovor. Če že ne zaradi drugega, pa zaradi lastnega miru, ker se mu enostavno ne bi zdelo zadosti vredno zaradi nekih kao pogovorov (čvekov) imeti en kup nevšečnosti oz. bi njegova “ljuba” imela v sebi dvome, nesigurnost, najverjetneje tudi bolečino, ali pa jezo in bolečino… ali je res potem ta pogovor toliko vreden za moškega, da bi z njim nadaljeval, ne glede na karkoli… ker če je, potem več ni pogovor, ampak ima ta pogovor eno drugo težo, simboliko, je pa res, da ni nujno, da gre za flirtanje…
In kako takšno samo/prepričevanje zgleda. Ne vem, ne vem, ali je to res tako lahko… Še sploh zato, ker ima takšna ženska bolj občutek, ob tovrstnem samoprepričevanju, da si laže…
Mene pa še vseeno nekaj drugega zanima, zakaj bi bilo moškemu težko prekiniti neke pogovore z drugimi ženskami ali žensko, če je res samo pogovor. Če že ne zaradi drugega, pa zaradi lastnega miru, ker se mu enostavno ne bi zdelo zadosti vredno zaradi nekih kao pogovorov (čvekov) imeti en kup nevšečnosti oz. bi njegova “ljuba” imela v sebi dvome, nesigurnost, najverjetneje tudi bolečino, ali pa jezo in bolečino… ali je res potem ta pogovor toliko vreden za moškega, da bi z njim nadaljeval, ne glede na karkoli… ker če je, potem več ni pogovor, ampak ima ta pogovor eno drugo težo, simboliko, je pa res, da ni nujno, da gre za flirtanje…[/quote]
Ja ampak potem efektivno predajamo lastno VOLJO za KAO ”večje dobro” po žensko(tvoje)
To ni rešitev… to je tako kot bi jaz reko da mene moti da ženska noče grupiča z mano ker je to za mene ”simbolika” in bi potem punca/partnerka pristala na to za kao ”večje dobro” počutla bi pa se vbistvu POSILJENO ali PRISILJENO v to…
in tako se počuti moški ko bi (po tvoje) prekinil stike z drugo žensko samo zaradi miru….
a razumeš 😀 ?
Robi…
ne prepricati, ampak pomiriti. A zakaj bi moral? Ker si z njo v odnosu in bi najbrz rad ostal. Sicer pa nicesar ni treba. Nista pa v odnosu samo zaradi kremsnit. Saj itak ves, da vcasih jesta tudi kislo zelje :). Lahko ji v takem primeru pomagas, da pri sebi spozna, kaj je stvar sedanjosti in kaj preteklosti. Hkrati pa ugotovis ob njej, zakaj ti je flirtanje tako pomembno in zakaj se mu ne zelis za nic na svetu odpovedat.
A res, občutki? Čigavi pa? [/quote]
Tvoji, seveda. Torej od tistega, ki se ali pogovarja, ali pa flirta.
In ja, samo ti oz. tisti, ki se pogovarja, bo vedel, ali je pogovor pogovor, ali pa flirt.[/quote]Ok.
Vendar največkrat VSI okoli vedo več o mojih občutkih kot pa jaz sam…..
Mislim, da nihče ne bo zanikal dejstva, da se z nekaterimi ljudmi bolj ujamemo, najdemo x tem za pogovor, so nam zanimivi sogovorniki, tudi če se vedno ne strinjajo z nami in s takimi ljudmi se raje pogovarjamo oz se samo s takimi ljudmi pogovarjamo, pošljemo kak sms, gremo na kavo, se družimo, ker nam je v njihovi družbi pač prijetno.
(Neprijetni) Občutki (posesivnega?) partnerja se pa ob vsem tem našem početju stopnjujejo do te mere, da nam je lahko ob partnerju precej neprijetno, ker nas obtožuje, da smo mi s svojim početjem vir vseh njegovih tu zemeljskih težav…. A so te obtožbe upravičene oz kdaj so ?
Matkic, flirtanje na visjem nivoju? 🙂
Kdo ima prav? Ce ti rece, da si, potem gre za prav in narobe. Tak spetir se hitro zakljuci z loputanjem vrat, jokom, odhodom v gostilno kot zatocisce…
Ce ti pa rece, da ima obcutek, da ti flirtas, da je ob tem jezna, da se cuti ponizana in prezrta, da jo je strah, da se oddaljujes in se bosta razsla… Tukaj pa se zacne pogovor o vajinem odnosu…
Saj to že vsi (skroaj) vemo…. problem je v tem ker nekdo mora nekaj spremenit… če hočeta odnos nadaljevat kajne?
Tu pa pride problem tega ker ženske zagovarjate da mi nebi smeli flirtat, mi pa da to ni nič takega ampak samo ”vljudnost” in vrsta socializacije…
50:50 popustitve ne more bit ker to pomeni da 1x flirtaš enkrat pa nasilo NE flirtaš….
Torej po katero mora bit….
Ali reče moški pri sebi nebo več flirtal in nebo več to kar je (ker flirtanje je tudi del definiranja karakterja) ali reče ”briga me kaj reče ona” in ima tečno, zamorjeno, partnerko….
Ali pa se razideta… samo zaradi pogledov na flirtanje? smešno ampak možno…
mene zanima it ali bi ti pristala na grupnega z drugo žensko če ne zaradi drugega pa zaradi lastnega miru ker se ti enostavno ne bi zdelo zadosti vredno zaradi nekih zadev imeti en kup nevšečnosti oz. bi tvoj ljubi imel v sebi dvome, nesigurnost, najverjetneje tudi ”bolečino” ali pa jezo in bolečino… ali je res potem tako odklanjanje grupiča toliko vredno za žensko, da bi z njim nadaljevala, ne glede na karkoli… ker če je potem ima to neko težo simboliko da ženski ni toliko do partnerstva s tem moškim
Vidiš kako lahko to obrnemo….
Problem zveze je v tem ker ženske spretno zmanipulirate stvari kjer moške želje izgledajo otročje ali pa pomenijo da je NE LJUBIŠ, medtem ko ženske želje zgledajo kto edina logična resna zrela pot….
tu nastane največji konflikt… ženske želite zvezo po svojih notah ne pa kompromisov (govorim o bistvenih točkah ne to ali bosta jedla pire ali pečen krompir)
A moški pa si mora lagat, ker ženska neko hecanje občuti kot flirtanje ?
Torej spet potrjuješ mojo trditev, da so ženski občutki vredni več, bolj resnični in pravi ter pomembnejši kot pa moški občutki ?
A zato, ker ženska tečnari, se mora moški odpovedati nekim pogovorom….In če spet tečnari, se mora odpovedati še internetu…Pa, če spet tečnari, se mora odpovedati…..(dodaj po želji)…….:)
In kje je konec ? V tem, da imaš moškega kot cucka na vrvici ? 🙂
Pa se naj ženska s tem pomiri, kar meni govorijo moji občutki.
Na tem primeru se točno vidi, kako želite ženske na vsak način imeti pod nadzorom moške ter si jih podrejati. Moški pa se naj pomiri in prilagodi, da bo imel mir pred tečnarjenjem. 🙂
aleluja… Robi… a si ziher da te ni kdo hekno 😉
To je že ene 3. prispeveke z katerim se 1000% strinjam 😉
BRAVO 😉
Me zanima kakšni bodo odgovori!
Ce nekoga v odnosu flirtanje moti, je treba raziskat, zakaj je tako. Ce je tebi flirtanje vrsta vljudnosti in nacin socializacije, to pomeni, da si se tega nekje naucil, ker za drugega ni ne prvo ne drugo, ampak recimo neka igrivost v odnosu in tudi tega se je ta nekje naucil. Zato lahko raziskujeta, zakaj ima flirtanje zanju tako razlicne pomene. Potem enkrat prideta do svojih starsev in eden ugotovi, da je na tak nacin vljudnosti vstopal v odnose z nepoznanimi zenskami oce, da je prebil zacetno zadrego… in tako naprej. A vidis, da za razhod nikoli ni vzrok SAMO razlicnost pogledov, ampak bolj vztrajanje pri svojem prav, nepogovarjanju…
Čakaj, čakaj… Zavedaj se da imaš v rokah več niti not si misliš. Res pa je, da boš morda morala potegniti kakšno potezo, ki bo bolela.
S tvojim dragim sta poročena in imata 2 otroka – zaradi tega si v prednosti pred njo, vendar pa se na to raje ne zanašaj preveč, saj bosta iz svojih otrok naredila čustvene invalide, če svojega zakona ne bosta izboljšala (ali ne šla narazen, v kolikor je situacija brezupna) – da pa bosta oba nezadovoljna in vstran vrgla leta potencialno kakovostnega življenja pa je tako ali tako jasno. Ostati skupaj zavoljo otrok je napaka, ki jo dela veliko preveč ljudi.
Da pa predlagam še kaj nenapisanega:
Povabi(ta) to “prijateljico” ali kar koli že je na večerjo k sebi domov. Imela boš možnost opaziti kaj ima ona (če ima kaj) česar ti nimaš, možnost, da ji *namigneš*, da v primeru, če te partner prevara, pustiš otroka njemu v oskrbo, ti pa greš svojo pot. Sliši/bere se grdo, vendar pa bi takšna poteza prinesla pozitivne učinke.
Katera pa bi bila pripravljena tako na hitro sprejeti otroka, sploh pa otroka s posebnimi potrebami! Vsaka bi najmanj 10x dobro premislila ali bi se šla “borit” za moškega, ki bi moral skrbeti za 2 otroka. Oziroma bolje povedano: ona bi verjetno morala skrbeti zanju, saj tvoj tako ali tako ni ničesar vajen. Daj no… res misliš, da bi ona tvojega moža v tem primeru še hotela?
Lahko pa da ugotoviš, da je “prijateljica” čisto OK oseba, se “spoprijateljiš” z njo in ji v zameno za preživljanje časa s tvojim dragim “naprtiš” ( 😛 ) svoja otroka za pazit, medtem ko greš na kavo/sprehod s prijateljico ali si kako drugače vzameš čas zase, katerega predvidevam, da imaš premalo. 🙂
Life is beautiful – enjoy it!
Ja ampak kaj ti pomaga raziskovanje… noben v moji familji ni tip ki flirta… samo jaz… ker sem pač skozi lastna dognanja prišel do zaključka da to polepša dan puncam okrog mene in polepša dan meni ko vidim nasmeh na obrazih VEČIH punc…
simpl…
In kaj zdaj… naj jaz svoje dognanje uničim zaradi ene ženske ki ji to ni všeč meni pa je ona všeč?
In če ja ali ni enako to z njene strani… ali nebi ona požrla enega dejanja ki ji ni všeč zaradi cele mene?
Kaj je rešitev? nekdo mora zmagat ker oboje hkrati ne more laufat?
On_, odkrito, saj se načeloma strinjam z vami, moškimi, oz. “vami”, ki flirtate in se ob tem prijetno počutite, strinjam se, da je to vaša izbira.
Ampak potem je tudi naša (tudi moja bi bila v takšnem primeru) izbira, (ki ni izbira, ker ne morem delovati kot stroj, in si poljubno izbirati občutke), da ob takšnem flirtanju občutim žalost, zaradi nekih podzavestnih vzrokov. Je.bi.ga, pač nimam vse ozaveščeno, da bi lahko ob takšnem flirtanju ostala ravnodušna itd. Jaz še vedno trdim, da je partnerska ljubezen sebična ljubezen, vsaj nekoliko sebična. Saj s to svojo sebično ljubeznijo ne pravimo samo, da si želimo biti edino v življenju svojega moškega, ampak tudi pravimo, da bo moški nam edini v našem življenju. In tudi pravimo, da nam ni vseeno za tega moškega, da ima neko vrednost za nas, vrednost, katero ne želimo izgubiti, da imamo z njim, ob njim, občutke, ki jih želimo vedno znova čutiti. Je to res tako slabo?
Niti pod slučajno. 🙂
Ampak jaz tudi ne bi živela s takim moškim, ker si ziher ne bi bila všeč oz. si ne bi bila kompatibilna. Preveč različnih pogledov na svet, ali vsaj na spolnost, ki pa je zelo pomembna.
Ok. Ok. Saj načeloma se strinjam s tabo, ampak niti pod slučajno ne priznam, da sem jaz tudi takšna. 😉 (Hecam se. Tudi jaz sem takšna.)
Se zavedam da je tako, in poskušam to v sebi predelati do take točke, da bi tudi jaz lahko videla vaš pogled na življenje in ne samo svojega (naučenega). Oz. vsaj od svojega moža, no.
Ampak, moram dodati, koliko pa moški delate na tem, da bi videli, razumeli… svoje ženske, žene, partnerke. Koliko poskušate vi imeti v sebi tovrstne občutke, kot jih imamo ženske, koliko poskušate vi deliti z nami tovrstne poglede na življenje, deliti ista prepričanja… Po vsem napisanem bi rekla, da ne ravno veliko. In tako potem pridejo tisti stavki, da je bolje biti samski, ali ne…
Ampak ali si lahko teoretično predstavljaš moškega ki je za tebe v vseh ozirih razen tegale ”idealen”, edina stvar ki te moti je njegova želja reciva zavoljo debate po grupiču… saj tu nastane problem… ko te moti 1 ali MAX 2 stvari… ptoem pride do dileme… če ti je moški ali ženska v 20 zadevah različna je potem to itak lahka naloga oz. dodločitev… kaj pa ko je samo 1 ali MAX 2 ???
Tukaj nastane težava zato ker moški smo praktiki ženske pa čustveno dojemate… moški pri sebi sešteva ure in sešteva vse piknike in fešte in druženja ki jih je zamudil zaradi ženske in to primerja z tem koliko je zamudila ona in če je to izrazito neenakomerno se moškemu zdi oz. to dojema kto da se on odpoveduje večim zadevam ki bi jih želel kot ona in se mu zdi (ali pa tudi je) da je v podrejenem položaju kjer se skoz on prilagaja ali večino časa….
Recimo če ženska v celem tednu si želi it uredit nohte pa se temu odpove oz. ne more , moški pa se mora odpovedat 2x košarki, 1x kartanju in pikniku se bo njemu zdelo kot da se odpoveduje VEČIM zadevam kot ona …. (ker bo seštel potencialni čas in naredil razliko)
Aha ona se je odpovedala 45 minutam jaz pa 2x 1,5 ure in 6 uram se pravi je to 9 ur vs 45 min…
Mi ne razmišljamo kako vi gledate na stvar ampak samo vidimo kolikim zadevam se odpoveste ve in kolikim me … tu za nas štejejo praktične zadeve… se pravi v primerjavi z PRED partnerstvom in po partnerstvu…
A moški pa si mora lagat, ker ženska neko hecanje občuti kot flirtanje ?
Torej spet potrjuješ mojo trditev, da so ženski občutki vredni več, bolj resnični in pravi ter pomembnejši kot pa moški občutki ?
Nič od tega ne pravim. Saj ne trdim tega. Nič ne rabi moški lagat, ženski občutki niso nič več vredni, kot moški. Pravim pa, pazi, to pa pravim, da če si v tem nista podobna oz. vsakemu od njiju to pomeni nekaj BISTVENEGA, potem pa pravim, da je bolje iti narazen, ker v vsakem primeru, v tovrstnem primeru, bo nekdo nezadovoljen, žalosten… v odnosu, in to lahko spremeniš samo tako, da si v odnosu z neko tretjo osebo. Žal. Drugače ne vidim rešitve, ki bi bila po meri obeh.
A zato, ker ženska tečnari, se mora moški odpovedati nekim pogovorom….In če spet tečnari, se mora odpovedati še internetu…Pa, če spet tečnari, se mora odpovedati…..(dodaj po želji)…….:)
In kje je konec ? V tem, da imaš moškega kot cucka na vrvici ? 🙂
Joj, Robi, a moraš biti tako skrajen. Mislim, cucek na vrvici. Ne vem, zakaj misliš, da se mora moški, ki se odpove flirtanju zaradi svoje partnerke, torej občutkov svoje partnerke, že počutit, kot da ga ima ženska kot cucka na vrvici. Če to zdaj velja za tebe, torej da bi se ti tako počutil, zakaj mora to veljati še za nekoga drugega?
[/quote]
Robi je napisal skrajnost ravno zato da se vidi kam takšen PRVI KORAK (ki običajno NI ZADNJI) vodi… v vse večje podrejanje…
samo to je on hotel prikazat z tem primerom.
Tebi se en korak v tvojo smer ne zdi nič takega, ampak če je to tako potem se ti tudi ŠE EN nebo zdel nič posebnega, in pol smo takoj na številki 3 😉
Če je res samo pogovor, se potem ta moški sprašuje, zakaj za vraga ga pa potem “moram” prekiniti, če je samo pogovor. A zato, ker si je ženska zaradi svoje nesigurnosti tako zamislila? Ker je ona nesigurna, moram jaz prekiniti pogovore z drugimi? (tako vsaj ta moški razmišlja).
Dejstvo pa je, da je ženska očitno nesigurna oziroma z nečim nezadovoljna, glede na to, da svojemu moškemu nekaj “prepoveduje” oziroma ga v nečem omejuje. Kar lahko odnos še samo poslabša. Ni pa enostavne rešitve, tudi če bi govorili o nekem konkretnem primeru z vsemi informacijami. Še vedno sta partnerja in njuna prepričanja tista, ki odločata o tem, kaj je prav in kaj ne.
Robi je napisal skrajnost ravno zato da se vidi kam takšen PRVI KORAK (ki običajno NI ZADNJI) vodi… v vse večje podrejanje…
samo to je on hotel prikazat z tem primerom.
Tebi se en korak v tvojo smer ne zdi nič takega, ampak če je to tako potem se ti tudi ŠE EN nebo zdel nič posebnega, in pol smo takoj na številki 3 ;)[/quote]
Točno.
In to le še potrjujejo besede,
ki izražajo prepričanje, da je pomembno, da sta partnerja bolj ali manj usklajena v vsem. Če pa nista, pa se naj moški prilagodi ali pa bo ženska postala nezadovoljna. In če je nezadovoljna, potem sklepa, da odnos nima smisla in je treba iti narazen.
V tem pa ni možnosti ali izbire, da bi ženska preprosto moškemu pustila svobodo, ne pa postala nezadovoljna, če se moški ne obnaša po njenih kriterijih. Ker, če bi ženska razmišljala o tej možnosti, potem ne bi bilo nujno prekiniti odnos.
Vsak resen in dalj trajajoči odnos, zahteva določene spremembe pri naših navadah in prepričanjih. A v tem primeru se jasno vidi, da ženske tega niste pripravljene storiti. Moškemu bolj ali manj preostane, da je takšen kot to pričakuje ženska ali pa je samski. 🙂
Še ena, ki ji moje dojemanje ni všeč ? :)))
Ženske vsepovsod vidite flirtanje. 🙂
Predvidevam, da zato, ker sklepate po sebi. Saj ženske ponavadi ne flirtate in vam je takšen hec nekaj povsem tujega. Zato to epidemijo doživljate resno in vam predstavlja nek alarm, da je v odnosu nekaj narobe in si ne zaslužite dovolj pozornosti, če moški kakšen trenutek ali čas, nameni še drugi ženski.
Rešitev je, da počakaš na novo spoznanje. To je, da ti postane najpomembnejši nasmeh ene in edine, ki ji ga uspeš pričarat dan za dnem. Sicer pa ti si sam(ski) in je nekako logično, da ti dan polepša nasmeh večih deklet, ker nimaš nobene izbranke in ti nisi od nobene izbranec.
Ko srečaš ta pravo, pravega, se marsikatero prepričanje razblini kot milni mehurček, se pravi se pojavi tudi kako drugo spoznanje.
No tu nimaš prav. preostane še mu tretja najbolj izbrana opcija v SLO in verjetno tudi po Svetu…
To je, da je pred svojo ”drago” takšen kot ona HOČE ali pričakuje da je, ko pa pogleda vstran pa je takšen kot ON HOČE da je oz. flirta z vsako ker mora nadognadit za tisti čas ko nič nesme …
Kar je , pomoje, hujše kot če mu pustiš da flirta tu in tam tudi ko to vidiš…
Forum je zaprt za komentiranje.