moj me j**** v glavo
To je pa tisto, ker imamo ljudje različne predstave o odnosih, zakonskem življenju in pravicah, ki izhajajo ali bi naj izhajale iz samega odnosa.
Če bi sam prav tako razmišljal, da tega ne sme, potem tistega ne bi počel. Sam misli, da ne počne nič napačnega in mu klicarjenje drugih žensk, “po zakonu”
pripada. 🙂
Problem je v tem ker ti
1. verjameš da lahko samo na EN način veza funkcionira (saj to ti ni za zamerit ker smo/ste tako neučene) in prepričane
2. Moškim se skisa toliko kot se tebi ki misliš da mora zveza bit taka in ne taka kot misli on…
3. razlog je da ga pustiš če misliš da boš potem BOLJ srečna in bolj vesela kot zdaj…
Problem je v tem ker (tu se lepo vidi) kako ti misliš da lahko veza funkcionira SAMO na 1 in edini način… vse kar odstopa (tako ali drugače) kot nisi naučena ali samoprepričana pa ne funkcionira…
@Lejka 36
Glej pri vama je več kot očitno, da ne seksata ali pa to počenta zelo zelo malo…ko bosta mela vsaj eno uro časa se vržta v postlo pa se dajta dol ok…pri nas moških je tak, da ponavadi , ko ženska rodi nas ženske bom reku totalno odjebejo ni več seksa in tako naprej, kar pa ni ok…razumem, da imasta otroka (eden tudi z posebnimi potrebami) in je normalno, da otroka dobita malo več pozornosti ampak ni pa ok, da moža čist na stran porineš…sj ni treba, da se mu ves čas posvečaš ampak vsaj toliko, da bo vidu, da ti ni vseeno za njega pa tudi seksita mal več to je to.
In ja normalno je, da bo to kar mu manjka poisku pri drugi ti mu to vrjetno nočeš dat, na silo si pa tega tudi ne sme uzet…
Še nekrat kot že tolikokrat… če nekaj počne, to počne ker mu to paše. Če to počne z drugo žensko, to počne ker mu ona daje tisto kar rabi?
Če gre moški jest v gostilno, namesto da bi jedel doma, se sprašuješ zakaj?[/quote]
Meni tudi marsikaj paše , pa tega ne naredim. Predvsem za to, ker so mi pomemba čustva osebe, ki jo imam rada. Kaj misliš, da jaz ne bi malo flirtala okrog pa uživala, pa …Se pravi, če ti nekaj paše narediš ker si “egosit” – kaj pa me briga za druge :-([/quote]
Torej po tvoji logiki je čar sobivanja z nekom, da si cel lajf težiš, skačeš v lase, si očitaš to in ono, predvsem pa da spoštuješ tisoč in eno prepoved, da s ebog ne daj ne pregrešiš?
Nekam trhli temelji za večni obstoj zveze so to.
Prepovedovat človeku karkoli nima smisla, če bo on navkljub prepovedi še vedno čutil potrebo po tem. Problem se rešuje pri njegovem korenu. In to ni ženska, ki mu pošilja smse. To sta vidva.
Nihče ne obdrži svojega partnerja tako, da ga poskuša na silo prikovat nase. Tudi če fizično ostane blizu, čustva odplavajo. In kaj boš potem? Ne ukvarjaj se toliko s posledicami slabe zveze. Potrudise rajši, da bo vajina zveza boljša in potem tudi teh posedic ne bo, ker ne bo potrebe po njih.
Ja to je vrjetno zato, ker se ne rihta tolko kolko se je ko je bila mlada…čeprav je to v njenem primeru (otrok s posebnimi potrebami) razumljivo.
Ampak če pa kokr tok zgleda še nebi smel biti problem ampak kot sem že prej napisu ženske ko rodijo je mož na zadnjem mestu oziroma začnejo zanemarjat odnos s svojim možom po pa imajo kar dobijo…mogoče je pa tudi tak moški, ki se v svojih 20ih ni mogu dat duška in zdaj, ko niti od svoje žene ne dobi je mogu drastično stvari spremenit. Kdo ve…
Tole mi je pa znano.
Očitno tvoj mož potrebuje malo igračkanja, nekaj zanimivega za popestritev dnevov. Za dobro voljo. Za zadovoljstvo. In to je, kaj pa drugega, neka ženska, s katero malo flirta, tebi trosi puhlice, da to pa pač nič ni (kar pomeni, da zraven še sebi laže, ali pa je totalno slep) in ob tem pričakuje, da mu boš verjela, ga razumela in seveda dopuščala. Če pa že ne verjela in razumela, pa vsekakor dopuščala, kako le ne, saj pa je svoboden človek in se ga niti pod razno ne sme omejevati v stilu prepovedovanja. Ni tvoj otrok, je tvoj mož.
Ti po drugi strani si nekako ujeta ob njem, tudi če bi si želela prekiniti odnos, ga ne moreš, ne moreš tako v finančnem smislu, kot zaradi vsega dela, ki bi bilo potem absolutno vedno na tvojih ramenih, kar on nekako tudi izkorišča, saj nima občutka, da bi se za tebe moral boriti, da si nekaj vredna, nekako si zvezana in priklenjena na njega in se glede morebitnega razpada odnosa ne počuti ogroženega. Zato lahko s svojim početjem nadaljuje, saj mu prinaša le ugodje in zadovoljstvo, grožnjo za kakšne večje neugodne posledice ne vidi.
Kaj ti je za narediti… NIČ.
Nič, ker moški tovrstna flirtanja resnično počnejo. Nič takega jim to ni. Večino moškim. Še tu na MON-u jih najdeš. Med poročenimi oz. v partnerskem odnosu. Nekateri celo preko javnega dela foruma. Če ne preko javnega, pa preko zasebnega, bi rekla (to seveda ne morem trditi). Ampak seveda, za njih ni to vse to res nič posebnega, samo pogovarjanje, res ne vejo, zakaj se ženske tako razburjamo in kompliciramo. Kaj pa je to kaj takega.
Če ti “nič” ne diši ravno, pa lahko narediš tisto, kar ženska najbolje zna, mu sitnariš. Tako močno in tako dolgo, da te bo začel poslušati, in da bo že zaradi ljubega miru nekaj naredil. Ali prekinil vajin odnos, ali pa boš dosegla to, kar si želiš, to je prenehanje flirtanja… do naslednjič.
Mislim, da je težava pri vsem skupaj ta, da marsikdo ne ve, kaj prinaša tako flirtanje in se (pre)hitro znajde na drugi strani, ko čustva odtavajo in se človek nevede/nehote zaljubi, sanjari o drugi osebi, partnerja pa posledično zanemarja, čeprav s partnerjem načeloma ni nič narobe.
Tu je še vprašanje kaj je za koga flirtanje oz kje se konča “normalen” pogovor in od kje naprej je flirt.
Zakaj bi nekdo skrival pred partnerjem pogovor z nasprotnim spolom?
Ker se to apriori ne sme, mogoče partner v vsakem takem pogovoru že vidi grožnjo pa četudi gre za čisto običajen klepet/pogovor in posledično “sankcionira” zadevo, kar pripelje do tega, da nekdo ne želi več zaupat, ker mu drugi igra “policaja”?
Kje so tu meje in ali so meje univerzalne za vse enako?
Njegova čustva do tebe so se razvodenela, zato išče nekaj svežega, adrenalinskega. Za njega beg iz rutine, za tebe ponižanje, saj te očitno čaka bodočnost v mrtvem zakonu, kjer bo samo goli okvir brez vsebine. Če on do tebe ne čuti več ljubezni, ki zajema tudi spoštovanje, boš to težko oživila nazaj. Lahko živiš kot večina drugih, ki živijo v praznem zakonu in tu pa tam postaviš ultimat in malo zagroziš, ali pa narediš črto, kar je pa sigurno težko, ker so tu tudi otroci.
Se samska in ti povem, da je večina moških takih.Ne vsi, velik pa ja.
Tud dobivam ponudbe za aferico in smsanje od poročenih tipov, ampak ti povem, da je to pomoje že varanje, ker ko se tip začne dopisovat po sms, ima že v glavi, da sledi sex.
In, če se ni z njo spečal, se bo pa s katero drugo, ker si to želi, pa ga lahk ti ljubiš še tako močno.
Tipom gre za sex in zabavo, doma ma pa ženo ki mu pere, kuha in skrbi za otroke.
Tako pač je.
Lejka36,
lahko se ti se tako spreminjas in spremenis pa s tem ne bos spremenila njega. S tem mislim, nisi ti vzrok za njegovo ravnanje. Poslusaj, kaj ti govori in to vzemi zares: ni vec metuljckov, je malo monotono, rad bi ostal s tabo, zal mu je, da te je prizadel. Jaz mu verjamem, da je tako. Nima pa VOLJE, da bi kaj spremenil, da bi to, kar zeli, tudi zazivel in pri tem vztrajal. V sebi cuti OGROMNO praznino, zato isce druge zenske. Ce bi se enkrat ustavil in prisluhnil, kaj je ta praznina in potem iskal blizino s tabo, bi se zacel spreminjati on sam in vajin odnos. Problem pa je, da se on blizine boji. Navidezno mu vsi ti odnosi z drugimi dajejo nek obcutek pripadnosti. Zato tudi vajini oziroma tvoji dogovori drzijo 14 dni, potem pa je spet vse po starem. Nihce od vaju ni boljsi. Oba se borita s podobnimi obcutki, samo razresujeta jih vsak na svoj nacin. Ti s kontrolo, on z izmikanjem. Oba imata temo za pogovor, to je, kako in kdaj bo on prenehal s pogovori z drugo zensko, a ta pogovor vaju ne bo prav nic povezal, zblizal. Zacnita se pogovarjati o vajinem strahu pred blizino, o praznini, ki jo cutita.
Mejo diktirajo občutki. Občutki so tisti, ki narekujejo, kdaj je pogovor pogovor in kdaj flirt.
Zaradi občutkov se pa potem seveda tudi spremeni način pogovora, ton glasu, žongliranje z besedami ipd..[/quote]A res, občutki? Čigavi pa? Tvoji, partnerjevi, od tistega tretjega, ki je nagovorjen s “flirtom” ali občutki nekoga x?
Sploh pa je za nekoga nekaj prijaznih besed zgolj pozdrav za drugega že nedovoljen/sporen flirt…. merjeno po občutkih 😉
Hipotetično:
Ti opaziš, da se partner pogovarja z nekom, ne slišiš pogovora le opaziš mimiko sogovorcev in potem po svojih občutkih veš, da on flirta z njo, ker sta nap. oba dobre volje pri tem, ko se pogovarjata, če sta slabe ali se celo prepirata je zadeva sprejemljiva?……
Zadeva bi celo šla skozi pri nekom, ki obvlada svoje občutke in ostane priseben v raznih situacijah, kaj pa oni drugi, ki se niti ne zavedajo, da na podlagi svojih (zgrešenih?) občutkov stvar še potencirajo in delajo iz muhe slona oz razne scene doma ali celo v javnosti?
Všeč mi je odgovor od “simpatija’ ” .
Avtorica, žal mi je, ker bom iskrena – tale vajin odnos je “a roadway to hell”. Ta druga ženska ga že ima ovitega okoli malega prsta. Pa prosim nehaj se smiliti sama sebi s tem, da pišeš, da je tista samska ženska bolj zabavna zato, ker nima otrok in obveznosti. Tudi sama nimam otrok, pa nisem tako neodgovorna, da bi se zapletala z moškim, ki ima družino. Je pa tako, da se vezani moški sami pogosto obešajo na druge vezane ali nevezane ženske. Še celo zelo užaljeni znajo biti, če jih ženska zavrne. Vprašaj se, če morda ni on tisti, ki spodbuja njun odnos in ne ona.
Mejo diktirajo občutki. Občutki so tisti, ki narekujejo, kdaj je pogovor pogovor in kdaj flirt.
Zaradi občutkov se pa potem seveda tudi spremeni način pogovora, ton glasu, žongliranje z besedami ipd..[/quote]A res, občutki? Čigavi pa? [/quote]
Tvoji, seveda. Torej od tistega, ki se ali pogovarja, ali pa flirta.
In ja, samo ti oz. tisti, ki se pogovarja, bo vedel, ali je pogovor pogovor, ali pa flirt.
A res, občutki? Čigavi pa? [/quote]
Tvoji, seveda. Torej od tistega, ki se ali pogovarja, ali pa flirta.
In ja, samo ti oz. tisti, ki se pogovarja, bo vedel, ali je pogovor pogovor, ali pa flirt.[/quote]
Samo meni vsi rečejo da flirtam skoz ampak meni se to ne zdi… torej nikoli nebom flirtal al kak?
Ker če je to subjektivno (kdaj je ali ni flirtanje) potem je to za vedno problematika.
Zakaj pa potem ženske zganjate paniko in ljubosumnost, če moji občutki pravijo, da je samo hec in pogovor ?
Potem več niso pomembni moji občutki ? So pomembni samo takrat, dokler se skladajo z ženskimi občutki ? :)[/quote]
TOČNO TAK !
Ja, zgleda, da nisi dovolj prepricljiv, da bi ti tvoja zenska verjela, da je vse le hec. Potrudi se in jo pomiri. Verjamem, ce se bos ob tem zadosti namatral, te bo minilo, da bi se kdaj v njeni prisotnosti flirtaril.
Ali zganjajo paniko ob tvojem hecu kar zenske na splosno? Potem bi bil to zavezniski obcutek ogrozenega dela vrste. 🙂
Problematika je, če ne moreš svojega partnerja prepričat, da ne flirtaš, ga pomirit, da je vse v redu in mu razložit kaj počneš, ter zakaj. Tega pa ne moreš naredit le z nekim pogovorom, temveč tudi z drugimi dejanji namenjenimi partnerju čez dan (vsak dan), saj partner ni neumen, da bi kar slepo verjel nekim besedam, če ni teh dejanj, ki bi mu dajale občutek zaupanja.
Simpatija je dala ne lep odgovor. Treba se je pogovarjat o lastnih strahovih, dvomih, občutjih, namesto da skušamo partnerju prepovedovat, ga kontrolirat ali pa kaznovat.
Problematika je, če ne moreš svojega partnerja prepričat, da ne flirtaš, ga pomirit, da je vse v redu in mu razložit kaj počneš, ter zakaj. Tega pa ne moreš naredit le z nekim pogovorom, temveč tudi z drugimi dejanji namenjenimi partnerju čez dan (vsak dan), saj partner ni neumen, da bi kar slepo verjel nekim besedam, če ni teh dejanj, ki bi mu dajale občutek zaupanja.
Simpatija je dala ne lep odgovor. Treba se je pogovarjat o lastnih strahovih, dvomih, občutjih, namesto da skušamo partnerju prepovedovat, ga kontrolirat ali pa kaznovat.[/quote]
Zakaj bi moral vsako dejanje razlagat?
To potem ni svoboda… ampak podrejanje lastne volje drugemu oz partnerju ker ni važno več kaj ti misliš da je ali ni flirtanje ampak kaj misli on in če ON (partner) misli da ti flirtaš VEDNO potem moraš vedno razlagat svoja dejanja nekomu ki je SODNIK ali ti flirtaš ali ne…
jaka svoboda če mene vprašaš…
In taka dejanja samo NAPELJUJEJO tistega ki je bolj ”easy going” da raje to skriva kar pa je potem že prevara ker pač tisti bolj tečn tega ne razume in sodi drugače…
Matkic, v odnosu, kjer sta si dva bolj ali manj blizu pa tudi drugace, se cutenja zelo zelo prenasajo/pretakajo. Zato ne mores nekoga prepricevati, da cuti narobe. Lahko si samo tam z zagotovilom, da bos ostal, da iz odnosa ne bos zbezal… Ceprav flirtanje je ravno to, beg stran od sebe in bliznjega. Pa lahko v svoji svobodomiselnosti se tako drugace zatrjujes. Svoboden si, ko se odlocis, ali bos flirtal ali ne. Dokler je pa vse stvar trenutka, ki potegne, pa v tem ni nobene svobodne odlocitve.
Forum je zaprt za komentiranje.