Moj fotr

Imam večne probleme z očetom. Po značaju je zelo trmast in misli da je najpametnejši na svetu in temu primerno se tudi vede. Cele dneve samo pametuje in vsi morajo plesati tako kot on žvižga, komandira vsepovprek, naredi samo tisto kar se mu trenutno zljubi in potem to obeša na veliki zvon, češ kaj je vse on že postoril in da brez njega nebi bilo nič in kok on dela. Sedi na svojem kavču pred TV-jem in ukazuje- (zakaj ni to tako narejeno, zakaj je to tako, naredi mi to, kdaj bo večerja, pejt likat, zakaj je vse razmetano) predvsem mami, jaz se mu ne pustim več in sem se že zdavnaj zaprla pred njim, tako da mene pusti pri miru. En primer: na štedilniku se je peklo meso. On pride zraven in reče mami (ki je imela polne roke dela), da je meso že pečeno in naj izklopi štedilnik. Ona mu reče, daj ga ti, jaz imam delo, on pa flegma, ne kar ti ga daj saj ti kuhaš ne jaz. To njegovo obnašanje me spravlja ob živce, čeprav meni ne teži, samo že to da ga poslušam in ta njegov odnos…. Ne prenesem takega obnašanja.
Ali ima kdo kakšen predlog kako je treba sploh ravnati s takšnimi ljudmi, da se ti ne zmeša in kako živeti s človekom (dokler pač ne grem na svoje), ki misli, da je najpametnejši na svetu.

haha…precej znano…ceprav na sreco ne v tako izraziti obliki… se bojim,da se ne da dosti pomagat..zal.Taki so neprevzgojljivi…prestari ze za kaksne spremebe.Lahko pa poizkusite,a takrat se boste kregali da bo groza…. ne vem,kaj se da storiti….ugotoviti bi bilo treba,kaj konkretno pri njem pali…potem pa uporabiti.

Tudi meni je vse to zelo znano in tudi jaz mislim, da sedaj ni več veliko možnosti, da se bo oče spremenil. Mogoče še največi vpliv bi lahko imela mama, če bi se začela drugače obnašati. Vem, da je lažje reči, kot narediti, ampak če bi bila jaz na njenem mestu, bi se začela drugače obnašati. Npr. če ne bi izklopil štedilnika, ko je meso pečeno in bi se zažgalo, bi mu ravno tako servirala. Drugega mu ne bi skuhala. Ali pa če cele dneve poseda pred Tv in ne zmiga riti, mu ne bi prala več. Mislim, da čez nekaj časa bi se lahko oče spremenil. Nikoli ne veš…

Tudi mi imamo enega takega doma – moj fotr. Za to, da je takšen, je kriva mama, ker mu ni dala že na začetku vedeti, da tako ne bo. Sedaj na žalost ni več pomoči. Potrpi, tudi jaz moram potrpeti, čeprav mu ugovarjam, vendar nič ne pomaga. Komaj pa čakam, da grem živet na svoje, da ne bom več gledala kaj takega. Npr. najhuje je to, da je on v penziji, mama pa še dela. In jo čaka za mizo. Mama pride, prinese iz trgovine polne roke stvari, on pa čaka, da se loti kuhat kosilo. Sedi za mizo in komandira. KAKO LAHKO TO DOVOLIJO??? MENI TEGA NIHČE NE BI DELAL. ČLOVEKA JE TREBA NA TO NAVADIT ŽE NA ZAČETKU!!!

Vsi so isti, hahaha. Pri nas mami vse skuha, postavi na šporhet (da bi si pogrel in jedel) a je najlažje vzeti iz hladilnika salamo in jo vršti na dilco. Mami sicer benti potem nadme, zakaj ni jedel, pa ji pač povem, da kuhan ima, če se mu pa pogret ne da, je pa njegova stvar. No, jaz se mu upiram, mami mu podlega, ampak imava vsaj z mami razčiščeno, da če ga ona pedena od spredi in zadaj, da jst ga ne bom in se zaradi tega ne kregava. Ali pa cel dan gleda Discovery, mami bolana, meni pa zateži, če mu štrudl spečem (medtem, ko komaj lovim pralni stroj, špago za obešanje in mizo za peglat, zraven pa še kuham dietno kosilo za mami). No, štrudla ni dobil, kosila tut ne, zvečer ob 9 je pa sikal iz kuhinje, kako bedno je življenje, da ni dobil kosila, zdej si more pa jajca pečt. 😀
Ma pa moj atek dobro lastnost: ko mi kaj zagusti, je pa prvi, ki bi mi pomagal. Pa potem včasih malo skompenzirava.
No, meni hujša oblika se mi zdi primer kolegice (28 let, otrok in “mož”), ki jo mož pri teh letih daje v red na isti način. In punca ne prokuži, da bo šlo le še vse na slabše. Med porodniško je mogla ob 5 ustajat da mu pripravi zajtrk, ko je bolana, ji da odpustek, da bo že ona drugdan pomila, ko se bo oblj počutila, da ne omenim, da ob 4 more biti južna pogreta na krožniku, da ga čaka.

Pa sej ne moreš verjet!!!!

Been there, done that :-(. Ti povem takih ljudi se ne da spremenit, ce se nocejo spremenit sami. Dokler si doma se nauci, da ignoriras njegove izpade. Ne zivciraj se z njim, skoda tvojega zdravja. Sicer pa nasvet: ciprej spokaj od doma. Ti povem, da bos imela pol tak mir, da ti ne bo nic jasno
:-)).

Hojla!
Obnašanje tvojega očeta ni ravno za zgled, vendar sem razbrala iz tvojega pisanja, da to moti predvsem tebe. Kaj pa mama pravi oziroma naredi. Ta položaj ni nastal čez noč in očitno mu to dopušča že ves čas in se je že navadila. (seveda jo ne podpiram). Imam občutek, da odraščaš in si v občutljivem obdobju ko si zelo občutljiva in dovzetna. Pogovori se z mamo in skupaj najdita rešitev. Obnašanje tvojega očeta ni pravilno vendar kot sem že omenila ste mu verjetno ves ta čas to dopuščali in je postal takšen kot je. UPAM, DA SE DA ŠE KAJ REŠITI. LP

Lepa beseda, lepo mesto najde, pravi pregovor. Z jamranjem, obsojanjem, prepiranjem ne boš prišla nikamor. Z očetom poskusi zlepa, z veselim obrazom in prijaznim pogovorom ga boš morebiti malo spremenila, veliko pa ne, ker je tako pač že leta navajen živeti. Mogoče se sam počuti nekoristnega pa ga poskusi narediti takega – prosi ga naj kaj popravi v hiši, kakšno stvar razloži, kar ti ne znaš ali ne razumeš. Bodi malo diplomatska, saj moškega pa naj bo to fant ali pa oče, lahko samo na lep način “oviješ okoli prsta”. Naj ti ne bo nerodno ga včasih malo pohvaliti, ga objeti in za hip tu in tam postati spet njegova “mala punčka”. Poskusi, slabše ne more biti, kvečjemu bolje. LP

:)))ej…čisto ista zgodba pri meni. Po moje je najboljše se sprijaznit s tem, da tak pač je in se poskušat čim manj obremenjevat z njegovim teženjem, ker itak misli, da je on glavni in ga ne boš nikakor spremenila, mame pa tudi ne. Zato je najboljše poskrbet zase in se čim manj sekirat.

Moj je tud tak, da daje nasvete, kako bi moglo bit, pa sam dela čist kontra in zadnjič sem se mu po moejm prvič v živlenju po robu postavla, (sej velik priložnosti ni bilo, ker ga ne vidim), me je pa sam gledal… Isto mama. Najbolj mi gre na živce, ko si postaviš neke cilje, pa delaš tako kot sam misliš, da je v redu, in ker se njim pač zdi to brezveze, si ti najbolj neumen pol… Oni majo itak vedno prav. Npr. ni prav, ker grem jaz delat en tečaj, ker mislim, da mi bo koristil, pa si ga sama plačam, pa mislim, da se mi bo obrestovalo vse, in sem zdej najbolj enumna, ker zapravljam denar za take stvari, ko pa moja mama loto igra, kjer je pa res najmanjša možnost, da se ti bo povrnilo, to je pa v redu al kaj??? In pol mi tak omejen človek pamet soli…