Mnenje drugih

Koliko dejansko upoštevate mnenje drugih?

Vam je pomembno kaj si drugi mislijo o vas?

Jaz osebno imam s tem velike težave. Veliko razmišljam o tem, kaj si drugi mislijo, želijo..Vem, da to ni v redu, predvsem da je to obremenjujoče za človekovo življenje in da na koncu res ni pomembno kaj si kdo misli o tebi, razen seveda tistih, ki te imajo radi in ti njih. Ampak iz svoje kože ne morem. V nedogled sem sposoben analizirat kaj kdo misli o meni. To me zelo obremenjuje. Čeprav se zadnje čase zavestno kontroliram, včasih mi še kar uspeva, ne pa vedno.

Ne več! Dolgo sem rabila, da sem spoznala, da me mnenja drugih kaj malo brigajo. In danes gledam v prvi vrsti nase in se na mnenja drugih in kaj si mislijo o meni, enostavno požvižgam.

Zgleda, da so za to res potrebna leta, oz. izkušnje. Pri nekaterih to ne pride kar samo od sebe.

Koliko dejansko upoštevate mnenje drugih? Odvisno od situacije in posledic.

Vam je pomembno kaj si drugi mislijo o vas? Ne.

Pri tem, da iz neskončnega obremenjevanja preideš v stanje, ko ti je pomembno le, kar meniš o sebi ti, je najpomembnejša vaja. Potem ti preide v kri. Sem sama v parih letih to izpeljala. Je pa res, da potem, ko ti je enkrat pomembno le lastna samoocena, potrebuješ dosti visoka moralna načela in vrednote. Ker se ti zlahka zgodi, da si do drugih brezobziren.

Tudi sama sem vcasih dala pecej na mnenja drugih, danes pa vidim,da si s tem v zivljenju ne morem kej dost pomagat…zato zivim svoje zivljenje, zanimam se le zase in svojega soncka (ter svojo druzino ) vse ostalo mi je postranskega pomena…

Ja, definitivno leta in izkušnje prinesejo to, da zaupaš lastnemu mnenju, presojanju, da mnenja slišiš, vendar te ne prizadanejo (če so te vrste mnenja) ter da se odločiš po svojem prepričanju, kjub večinoma drugačnim mnenjem. Vsaka pozitivna izkušnja (ko se nekaj odločiš po svoje in ti uspe oz. ugotoviš, da je bilo tako edino prav) ti dvigne samozavest in naslednjič si še bolj zaupaš. Vsekakor pa je pri večini ljudi potreben čas.

Zame pa je mnenje drugih tudi pomembno, sploh tistih v krogu katerih bivam, delam… skratka bližnjih. Lepše mi je če okolica “lepo” misli o meni in po moje tudi vsem ostalim. Če se pa že zgodi drugače, se z mnenjem tiste osebe ne obremenjujem, no na srečo so taki trenutki zelo redki

Mene mnenje drugih ne obremenjuje veliko, ampak se vedno je to prevec. Tudi pri sinu sem opazila zametke tega “kaj bi pa drugi rekli” in mi ni vsec.

mene pa še pa še zanima tvoje mnenje o meni

:-)))))

Ponavadi je s tem tako: če ti stalno ocenjuješ druge, se ti začne dozdevat, da tudi drugi tebe. To je pogosto pri starejših ljudeh, kar se prenaša na mlajše, ki so s temi starejšimi v stiku.
Poskusi živeti po svoje, ustvari si en svoj stil in mišljenje in ne pri vsaki stvari študirat “kaj bodo pa drugi rekli”.

Mnenja od bližnjih premislim, predebatiram, če mislim, da imajo kaj prav, upoštevam, obremenjujem pa se z njimi ne. Saj me že poznajo, kaka sem 🙂 Za vse ostale me pa niti najmanj ne zanima, kaj si mislijo o meni.

sej vesh da mam tebe pa ful rada :))) in si vsaj zame oh in sploh…:)))

Za tako lepe besede se je pa splačalo trest skoraj dve uri in pol:-)))

Cmokca!

mmmm cmoka back 🙂