mnenja o sexu in varanju
Kaj manjka, tisto nekaj?
Jaz sem pisala za kompromisiranje ko si že v vezi, ne šele ko si na začetku, ko še ne veš, ali bi bil ali ne z nekom.[/quote]
Manjkajoče “nekaj” je bilo mišljeno bolj na začetku, ja in lahko spomnim na primere, ko je tudi tu kakšen fant pisal o tem kako ne dobi resne punce, ob tem pa je bil malo zljubljen v svojo prijateljico, ki mu je stalno prigovarjala, da “kako fejst fant je, ki ga bo vsaka punca vesela”. Ona pa očitno ne. Verjetno prav zato, ker nekaj manjka, kljub temu, da je tako zelo fejst (in očitno prav tisti manjko pogrešajo tudi druge, če ne mu to ne bi bil problem).
Se pa to utegne kdaj pozneje spremeniti in tisti “manjko” ne bo več tako zelo pomemben, ker se bodo iz takih ali drugačnih razlogov znižali ali spremenili kriteriji, ki nujno ne ostanejo isti tudi pozneje.
Strinjam se z Boom, da se zarečenega kruha v življenju največ poje.
Če zase govorim, menim, da je goli seks ena izmed oblik varanja. Če bi moj partner zgolj seksal z drugo osebo, in se o tem ne bi prej dogovorila, potem bi to nedvomno doživljala kot varanje. Osebno se mi zdi, da bi me čustvena izdaja (v kombinaciji s fizično, verjetno) bolj bolela kot zgolj fizična (goli seks). Čustvena izdaja (da se zaljubi v nekoga drugega) predpostavlja to, da me ne ljubi (dovolj /več). Fizična izdaja pa pomeni (zgolj?), da me ne spoštuje. Da nekoga spoštuješ, se lahko odločiš. Koga pa ljubiš, ni stvar odločitve. Morda mi “spoštovanje” ne pomeni toliko, ker s tem nisem imela nikoli težav in sem si ga tako ali drugače izborila. Si predstavljam, da je pa za koga drugega, ki je manj energičen in bojevit od mene, spoštovanje zelo pomembno.
“Hakeljc”; ki ga jaz pri tem vidim, je, da bi me po fizični prevari partner svinjsko težko prepričal, da me zelo ljubi in da je šlo za “goli” seks. Kot sebe poznam, bi moral imeti neverjetne sposobnosti, domišljijo in predvsem veliko vztrajnosti, da bi to dosegel.
Načeloma mislim, da je v odnosih (do vseh) najpomembnejši fair play. Zato mislim, da bi partner imel največ možnosti, da razmerje reši (če bi si to seveda želel), će bi imel toliko poguma, da bi napako takoj razkril. Kljub vsemu bi znala cenit, da ga je toliko v hlačah, da pride k meni in reče glej, zgodilo se je to pa to. Ne vem, ali bi uspelo ali ne, vem pa, da bi zaradi njegovega pristopa vsaj trezno razmislila in se potrudila. Če bi pa jaz to ugotovila, bi bilo pa drugače. Se mi vseeno zdi, da če človek sam prizna napako, ohraniš do njega kanček več zaupanja kot pa če ga razkriješ – ko zaupanja praktično nimaš več in se potem odločaš lahko samo o tem, ali boš celo življenje zavestno slep ali pa se boš celo življenje šel detektiva…
Spremenita se tudi ocenjevani in ocenjevalni subjekt kot taka. Kriteriji pa sploh ni nujno da se sploh znižajo. Možno, (verjetno) se samo vizualna zahteva. In čeprav se, se je menda tudi že na teh straneh ugotovilo, da se tisti, ki so povprečni ali celo grdi (so se sami tak ooznačili), relativno hitro sparčkajo.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]To sem tudi jaz opazila Katenjka, da se ljudje, ki so fizično manj privlačni hitreje najdejo med sabo in vsaj tako kot vidim furajo potem dokaj umirjena in harmonična razmerja. Ne vem a je to povezano s tem da imajo nižje kriterije ali pa s tem da se isti najdejo. Poznam parček obadva okoli 36 stara imata 2 mala otroka, obadva sta zelo debela(po nekih zemeljskih standardih zelo neprivlačna) ampak vsaj tako mi delujeta da imata harmoničen in lep odnos. Sta že skupaj ene 10 let sigurno.
Tu je več razlogov, zakaj ti pari ostanejo skupaj. Med drugim tudi ta, da se v njuno vezo verjetno nihče ne vmešava, ker sta vizualno manj privlačna. Če pa je vsaj ena oseba v paru privlačna, že pride do problemov zato, ker jo drugi “pecajo”, potem je tu še ljubosumje itd. Osebe, ki so privlačne, so pogosto žrtve spletk, obrekovanj, predvsem zaradi zavisti. Torej, mislim da ne gre le za drugačne kriterije, ampak tudi za vpliv okolice. Seveda pa je v vseh primerih (da to, kar sem napisala, ne bi bilo narobe razumljeno) pomembno, koliko sta onadva trdna v prepričanju, da ohranita zvezo.
Ja Antilopa, se strinjam da nekaj mora biti na tem. Ta par ki sem ga opisala sta mi drugače super mislim ko ju vidim skupaj, full sta sproščena, nasmejana. In sta si fizično zelo podobna tudi v obraze. Kot si omenila zavist, obrekovanje, sovraštvo in na koncu osamitev to je res en del lajfa folka, ki bolje izgleda. In folk ki ni opažen nima s tem toliko problemov, ljudje jih mogoče ne dojemajo tako ogrožujoče ali pa jih ne stereotipizirajo, so v bistvu bolj popularni kot nekdo ki je markanten.
Pa sedaj je ena teza tudi, iz stališča materije torej telesa, da si ljudje izbiramo partnerje na podlagi tega kot sami izgledamo. In možno da so tisti ki so debeli ali neprivlačni da se bolj zavohajo na kemičnem/energetskem nivoju da se privlačijo. Ker imajo njihova telesa podobno gensko zasnovo.
Možno, da sem ga jaz spustil, ali kaj si spet zavohala? 😀
Imaš različne ljudje, ki se “najdejo”, predvsem ženskam, se mi zdi, je manj pomembna vizualnost kot moškim v povprečju – lahko karakter, “alfa lastnosti” – koliko je to biološko (genetsko) ali kulturno pogojeno, ne vem, kot tudi ima po moje posebno težo izbira partnerja nezavedna “psihologijo spajanja”. Veliko moških pa se zadovolji, da ima žensko in urejeno spolno življenje, kjer zato precej spustijo kriterij vizualne všečnosti. Ampak itak ni nekih pravil, narava se ne ravna vedno po določenih opredeljenih smernicah.
Ja če bosta oba vstopala v zvezo z zavestjo, da to ni za happy ever after, potem je ta veza obsojena na propad še preden se je dobro začela.
In v tem je ves keč, ker če OBA ne stopata v vezo 100% da si želita biti skupaj dokler ju smrt ne loči zanju ni prihodnosti in ne bi smela imeti otrok, ker otroci ob razhodu najbolj trpijo.
Tu gre zgolj za egoizem, o ljubezni ni ne duha ne sluha, kvečjemu le zaljubljenost, ki v letu ali dveh mine in ker je ta minila, mislimo da smo se spremenili a se nismo, ker znova iščemo stanje zaljubljene omame, ljubezen pa…. lepa beseda….največkrat zlorabljena… čaka v kotu da jo odkrijemo v vsej njeni lepoti dajanja in sprejemanja, sreče in žalosti.
Torej ne, narava vedno dela po pravilih, in ima vedno prav, kolikor se samovšečno ali bedasto sliši, dase skupaj sparčkajo nelepi in lepi in kako imajo ti zadnji hude težave, ker da jim cel svet lepoto zavida, se vendar skupaj parčkajo ljudje po principu “gliha vkup štriha”, in narava ko potomcem nameša gene, se ti v povprečju, če izvzamemo mutacije, izrazijo kot povprečje nad- oz. podpovprečnih staršev. Namreč, zgodovine (življenja) ne pišejo izjemno lepi posamezniki temveč povprečne množice.
Tukaj vendar ne bi bilo nesmiselno zaobiti dejstva, da genska zasnova ni samo subjektivna vizualna podoba nekega bitja temveč prav kompleksna izraznost in sposobnost prenašanja izjemno kompleksnih lastnosti. Malo manj plitko no, tudi karmična energija ni kar tako neka plehka fraza, ali pač?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Možno. Ocenjevalni subjekt medtem recimo doktorira na medicini, postane uspešen pravnik ali poslovnež 😉
Saj pravim, da se te stvari spreminjajo velikokrat v skladu s trenutnimi željami in potrebami.[/quote]Boom midva se čedalje bolj razumeva, sem resnično zelo zelo vesela, ko sem menda sprovocirala miroljubnega Robija…
Malo si menda zamešal ocenjevanega in ocenjevalnega subjekta, namreč ocenjevani subjekt opusti tisto v najstništvu nastalo predstavo o romantični ljubezni in po vzoru babic in matere v skladu s teorijo popredmetenja nenadoma spozna, d aje vendar pametno popredmetiti tistega ocenjevalnega subjekta, ki ni neki svojevrsten, romantično odmaknjen, nerazumljen karakter s karizmo ‘bad guya’, ampak nekdo ki je dolgočasno prizemeljsko zanesljiv in predvidljiv, pač povprečen…ki po možnosti celo ni vzkipljiv oz. impulziven oz. agresiven v postelji, ko ji eventualno ni do popredmetenja na njegov način. No saj veš na kaj se to nanaša, prijatelj, prepričana sem, no da se ne bova spet ponavljala cccc
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Katenjka to jaz razmišljam po zemeljskih načelih:) Seveda si duša izbere telesa na podlagi nalog, ki jih bo opravljala tukaj in izbere si tako telo, ki ji bo najbolj služilo. In tudi druge duše s katerimi ima karmo ali nek opravek si izbere v spiritualnem svetu ne na podlagi teles-kostumov, ki si jih bodo te duše izbrale.
Tu v tretji dimenziji je pa tako da znanstveniki neke svoje teze izumljajo kdo naj bi se bolj privlačil na podlagi genov itd…ne vem mogoče je en mali delček tudi na temu. Telo je res materija nima neke večje vrednosti kakor le te da nam služi tukaj kot avto v katerem se duša prevaža in da moramo telesa ohranjevati zdrava.
privlačna telesa tam po 25 letu niso stvar naravne danosti, ampak truda in denarja ter seveda časa vloženega v fasado. Pri ženskah to pomeni stradanje, telovadba, pleskanje, obiskovanje takih in drugačnih salonov, pri moških šport in razni napitiki. Ko se osredotočaš na te vidike, postaneš počasi s tem rahlo zasvojen, po drugi strani tudi domišljav, ker nenehno primerjaš in tekmuješ. v bistvu sam sebi dušni mir ukradeš. Najbolj kruto seveda je, da čas deluje proti nam in ne glede na vedno večji trud, je rezultat sam po sebi vedno slabši. V tej vojni vedno zmaga Matilda. Torej stavite na druge konje, če hočete imeti dobro partnerstvo.
Seveda, starati se začnemo po 18 letu in do zadnjega diha. Tega procesa ni mogoče ustaviti ne z barvanjem las, ne z obraznim liftingom, ne z botox injekcijami, ne z napitki, ne s športom, ne z zdravo prehrano, ne z ničemer. Ta proces ni reverzibilen niti ustavljav, tudi upočasniti se ga da v zelo skrormnih uspehih, ker je genetika odločilna, DNA pa ne moremo menjati. Kdor je moder, se tega zaveda in iz vsakega življenjskega obdobja potegne nekaj pozitivnega, ne poskuša biti “večno mlad”, ker to je iluzija in zastoj v “psihološkem razvoju”.
Matjazko zopet stereotipizira. Marsikatera ženska izgleda pri 30 bolje kot pri 18 vključujoče sama, sem bila pri 18 debela pa celulitasta. Sedaj ste videli slike. Pa tudi poznam dosti žensk ki pri 38 izgledajo kot da bi imele 25. Tudi po obrazu, eno poznam ki je 38 stara pa nima skoraj nič gubic in pri 170cm ima 53kg. Torej manekenska postava, obraz je lep, mladosten.
Tko da ti Matjazko nimaš čisto prav da staranja ne moremo upočasniti z zdravo prehrano, športom, botoxom(to je edino sredstvo za odpravljanje gub poleg dobrega DNA). Da se videz zelo izboljšati če se hoče. Če se pa zanemarja oseba pa tudi izgleda potem slabo.
Samo igra pa veliko vlogo tukaj DNA, tisti ki imajo baby face bodo vedno izgledali mlajši, so pa kakšni ki že pri 22 izgledajo 35 stari, imajo take oblike obraza da bodo vedno starikavo delovali. Pa to je tako poglejte svoje starše in stare starše točno takšni boste sami izgledali, in točno tako se boste tudi sami starali. In za podobnimi boleznimi boste zbolevali. Genetika.
Pricnes
To je primerjava z drugimi. Verjetno nas večina pri 40 ne bo bolje izgledalo kot pri 20. 😀
Proti kilogramom lahko ukrepamo, ampak proti biološko-kemijskim spremembam telesa pa ne, ker smo se psotarali: sivenje, slabšanje vida in sluha, upadanje prožnosti kože z zmanjašnjem kolagena predvsem pri ženskah, upočasnjen metabolizem….
Vprašaj moškega, če bi te raje imel z 10 kg viška ali 10 let mlajšo. :))))))
Hm, odvisno, kakšne preference ima nek moški. Leta ti ne prinesejo samo slabšega videza, ampak še veliko dobrega – sploh kar se osebnosti in izkušenj tiče – seveda ne pri vseh. Če se osredotoča na erotični vidik, potem bi verjetno raje imel 15-letnico kot 25-letnico kot sem jaz recimno. Ali želi imeti ob sebi osebnostno (osebnostno, pa tudi finančno je velik plus) izoblikovano, samostojno, izkušeno, razgledano osebnost, s katero se lahko pogovarja ure in ure in mu ni dolgčas … Ali bi imel raje vodljivo najstnico, s katero bosta skupaj delala domače naloge, se pogovarjala o tečni slovarci in tečnih sošolcih, pa kdo je koliko spil in kozllal na čagi ter čakala, da bo mamica dovolila, da jo pelje v kino.
Odvisno od preferenc in kompatibilnosti.
Hmm, kaj pa vem. Mogoče je krivo to, da sem romantik po duši. Nekaj časa sem menil, da če si najdem dekle, ki se ujema po hobijih, naravi, interesih, da bo delovalo – pač poiščeš podobno osebo, se potrudiš za zvezo, itd. Ugotovil sem, da to pri meni ne deluje najbolje. Sedaj poslušam le še notranji občutek/nagon. Ljubim raznolikost, spoznaš nekaj novega, v zvezo te ne potegne “načrt”, ampak padeš notri s celim telesom in psiho. Namenjenih oseb mogoče res ni, so pa vsekakor osebe, s katerimi se najbolje združiš. Na videz komplementarnost, a v resnici dopolnjevanje in rast. Zakaj bi se boril proti naravi z načrtovanjem in taktiziranjem :)[/quote]
Se strinjam. Tole iskanje partnerja po istih hobijih in interesih, tako si ustvariš načrt in postaneš tog v vezi. Moj partner je mene izbral na tak način, jaz se pa sedaj trudim, da bi me spoznal kot osebo, tako samo zase… Pa imamo probleme..
Me pa res zanima, kateri “konji” so VSE v igri? Post razumem kot nek namig, da se lahko vsak zanemari, če ima “konja” ali več “konjev” v v finančnem smislu, tak zagotovo s partnerstvom ne bo imel težav. No, vsekakor ni to bistvo, kar sem želela izpostaviti, pač tole: na tem forumu se nič kolikokrat omenja videz pa kaj je lepo in ni, celo odprla se je tema na temo vizualizacije, kako si kdo koga predstavlja; torej če hočemo ali ne, “konje” moramo imeti že zaradi samega sebe (lastnega preživetja), da bi pa zapostavljali videz pa nekako ne vem, če bi šlo skozi sito zlasti “moških” oči, pa tudi marsikatere ženske ne. Navsezadnje je “look” kar pomemben, včasih tudi zaradi poklica, ki ga kdo opravlja ali pa zaradi lastnih estetskih kriterijev, delati pa izključno na drugih “konjih”, ne vem če je v teh časih to “enough”. Večkrat sem že prebrala “your appearance is your visual resume” in marsikdo gleda na ljudi na tak način pa če nam je to všeč ali ne, žal.
Tale citat mi je pa full všeč Zmedena_samica “your appearance is your visual resume”. Samo to je res, imaš samo en prvi vtis potem ni poravnih izpitov. In ja danes je zelo pomemben videz, že zato da se oseba lepo, privlačno, samozavestno počuti in tudi zato ker vsi ocenjujemo sebe in druge. Tako pač je.
Matjazko napisal si, ko se staraš siviš, vid se slabša, koža ni več tako elastična. Ja itak to je pač narava staranja. Samo vseeno so tukaj barve za lase, leče za oči ali laserska korekcija vida, botox. Jaz pa mislim da oseba lahko izgleda bolje pri 40 kot pri 20, resnično verjamem v to. Če se nekdo trudi, zdravo je, pazi na svoje telo, ga neguje, se zna naličiti, pobarvati, je urejena oseba ja potem verjamem da je možno pri 40 izgledati super hot.
Jaz se pa niti slučajno s tem ne strinjam ali pa – ne vem – sem morda malo “čuden”. Res je prvi vtis zelo pomemben in velikokrat je vsaj zame tisti pravi. Vendar pa prvega vtisa ne iščem v obleki, make-upu ali celo velikosti in obliki jošk. Prvi vtis vedno iščem v pogledu, mimiki, kretnjah, načinu pogovora … In, če bi me slučajno nekdo minuto za tem, ko sem nekoga srečal ali z njim govoril, vprašal o njegovem stilu oblačenja ali kaj podobnega, mu odkrito povedano ne bi znal odgovorit. Tudi celo na vprašanje kakšne so se mi zdele njene joške, ne.
Forum je zaprt za komentiranje.