mleko zdravo ali ne?
Naj spomnim, da je v trgovinah (vem za Spar) tudi že NEHOMOGENIZIRANO mleko, ki nima škodljivih posledic.
Tragično je, da smo v Sloveniji šele sedaj pripravljeni razmišljati o nevarnostih homogeniziranega mleka. V Nemčiji so te informacije krožile v osemdesetih letih. Tam so že takrat ozaveščeni potrošniki puščali tako mleko na policah.
Bolezen in zdravje
HOMOGENIZIRANO MLEKO – POČASNI UBIJALEC
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu.
Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške.Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov.. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.
Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.
To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka.
Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki.
Izgovori, da ni dovolj dokazov o škodljivosti mleka na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti.
Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.
Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
Se ne spoznam čisto nič, zato upam, da moje vprašanje ne bo izpadlo preveč smešno. Kako zdravi so pa potem mlečni izdelki? Vem, da npr sire in skuto, jogurte, kislo smetano delajo na drugačen način, ampak ali je to tudi izdelano tako, da se pri obdelavi kaj uniči? Ker npr. včasih so imeli jogurti nekajkrat krajši rok trajanja, kot ga imajo danes. Katere mlečne izdelke je torej najbolj zdravo jesti? Sama nisem nek ljubitelj mlečnih izdelkov, razen sira, medtem ko mleka nikdar nisem marala, čeprav so me v otroštvu silili z njim, ker naj bi bilo zdravo.
in edino dejstvo je ,da kupujmo izdelke z čimkrajšim rokom uporabnosti.!
npr.jogurt ,ki ima sa rok samo par dni NE pa mesec ,prav tako mleko.
ni tu velike filozofoje 🙂
v vsej vnesenosti znanstvenikov ,ki so bili veseli za novo metodo podaljšanja roka živil se seveda pojavi tudi druga plat a ne ?
in sedaj po dooolgih letih pa ,da to ni zdravo ! Ja itak da ni .
Mi kupujemo mleko npr.ob ponedeljkih in petkih .vsakič po kak liter ali2,3 ..
Življenjska doba se podaljšuje, vendar je kvaliteta zdravja povprečnega človeka čedalje slabša, kar pomeni, da se hkrati, ob vseh teh zdravilih, posegih itd., kvaliteta življenja ne zvišuje, celo pada, sploh pri mestnem prebivalstvu, ki je predelano hrano. A sploh veš, kako polne so danes bolnice? Koliko ljudi dnevno obišče zdravnika? koliko tablet se dnevno poje? A veš katere firme imajo danes na splošno največje dobičke?
Poglej samo naše stare mame in očete, do 70., 80. leta skorajda vitalni, nekateri so bili v celem življenju le nekajkrat na pregledu. Mnogi so jedli malo ali nič tablet. Danes pa je že vsaka 40. letnica rezana ali pa je vsaj dala čez kakšno težjo bolezen. Včasih smo imeli eno angino in eno gripo, danes imamo na desetine vrst angin in grip. Da o otrocih s posebnimi potrebami ne govorimo. Včasih je bil en na šoli, danes so en, dva, trije v razredu … Še slep človek vidi, da je to pvezano tudi s prehrano, načinom življenja in gibanjem.
To glede mleka je definitivno resnica. Čisto logično – le zakaj je toliko osteoporoze, če je mleko tako zelo zdravo? Ljudje, ki jo imajo, se trudijo popiti več mleka kot bi ga običajno, pa telo še vedno strada kalcija, bolezen pa se ne ustavi. A se ti ne zdi, da bi današnji človek moral biti ultra zdrav, ko poje toliko zdrave hrane, toliko vitaminov, mineralov, ki so dodajani v skorajda vsaki hrani??!!
sicer pa je dobra prispodoba oddelek ZDRAVA HRANA v trgovinah. Jasno dajo vedeti, da je ostala hrana NEZDRAVA. Pa nisem vegeterijanka, ampak zaagovarjam tezo, da mora biti človek ozaveščen o bolj zdravi prehrani. Po raziskavah bo v prihdonosti pridelovanje zdrave hrane najbolj donosen posel!!
Pa ne gre le za mleko, vendar je tako opevano, hkrati pa ne povedo druge plati. Mleko lahko še vedno pijemo, vendar moramo pogledati katero in kakšno. Zdrava pamet torej za boljšo kvaliteto življenja!
Ah, dej no. Življenjska doba se podaljšuje, ljudje pa so vedno bolj bolni. Ja, seveda so, včasih so prej pomrli, preden so se sploh pokazale degenerativne bolezni in nekatere vrste raka, zančilne za starostnike (npr. rak prostate, ki ga ima 90% moških nad 80. letom starosti). Korenine, stare 80 in več so seveda obstajale, ampak tu govorimo o pričakovani povprečni življenjski dobi. In zagotovo je kvaliteta življenja mnogo boljša danes kot pred 50. leti, da o tisti izpred 100 leti niti ne govorim.
Srcebožajoča podoba idilčnega življenja pred 100 leti, zdravega in polnega ljubezni, se kmalu razblini ob umiranju otrok, mater ob porodu, 12 urnem delavniku, garanju na polju za nič, lakoti, slabi prehrani, slabem zobovju, slabi higieni in umiranju za boileznimi, ki jih danes ali ni več ali pa jih zdravimo.
Malo realnega pogleda ne bo škodilo. Kar pa ne pomeni, da moramo vtakniti v rit vse, kar vidimo.
Ko sem včeraj skušala nekaj tozadevno napisati, so me vrle tradicijske monovke zatrle s sočnimi žaljivkami in me imele za totalno neumno.
Hotla sem povedat, da se tako silno nezdravo hranimo, da je to živa katastrofa, in da jemo 3/4 dneva samo zaradi nekega drugega dogodka/čustva al česarkol že, le zarad lakote pa skorajda nikoli.
Vse je industrijsko, umetno, predelano do amena…
Kar se tiče podaljševanj življenjske dobe naj pripomnem, da so današnji starejši ljudje, ki imajo 80 let in čez, živeli vsaj polovico svojega življenja v obdobju, ko so imeli dejansko zdravo hrano.
Kako dolgo pa bomo živeli mi, ki smo stari (jaz 45), predvsem pa mlajši 30 in manj, pa ne ve še nihče, saj se vsa ta generacija futra z več ali manj umetnimi rečmi. Govorim za to srednjeevropsko področje, seveda. Le nekaj % ljudi se pri 20, 30 letih zanima za zdravo hrano, kar je ful žalostno….
V srcebožajoči preteklosti so jedli: kislo repo, kislo zelje, zelje, krompir, ocvirke in mast kot zabelo, krompir, fižol. Mleka niso pili (ker so ga oddajali za denar, če so imeli kakšno kravico), jajca so prodajali za denar (in kupovali olje, sveče, vžigalice), kruh je bil ržen/črn( Nič proti), meso so jedli 1-2x mesečno (razen v mestihj, kjer pa je živelo kakšnih 10% vsega prebivalstva). Otroke so uspavali s krpico, namočeno v šnops ali vino, kuhali so jim mako v mleku, da so spali in si uničevail možgane. Alkoholzem je bil vedno slovenski problem, o čemer piše že Slomšek iz Prešernovih časov. Idilika? Samo, če pozabiš na ta kruta dejstva( pa sem jih naštela samo 0,001%) in ne vidiš, da:
– jemo kvalitetno
– izbiramo med živili, ki jih pred 100 leti skorajda niso poznali
– da vsege tega ni mogoče gojiti na način babic in dedkov
– da se vsemu temu lahko vsak čisto jsno odpovee in vsak dan natepava zelje, repo in krompir brez mesa in si predstavlja, kako zdravo se hrani.
Pri zdranviku ni tolikol ljudi, ker bi bili več bolni,m pač pa zato, ker ljudje danes ne vedo, da prehlad lahko zdravijo doma, ker ne vedo, da ni treba vsake najmanjše zadevice pokazati zdravniku in zdraviti. Ničesar več ne znajo. Nezmernost pri preehrani pa ni problem države ali sveta, pač pa izključnposameznika samega. Za to kriviti imagirnarno državo je smešno.
Vsak naj svojo pogoltno rit kontrolira, pa ne bo nobenih težav. Pa mleko homogenizirano ali nehmogogenizirano. Če ga spiješ 2 dcl dnevno (in več ne potrebuje odrasel človek), je popolnoa vseeno, kakšno je.
Glede na odkupne cene mleka, nad katerimi se kmetje pritožujejo še pa još, mene vedno bolj zanima, zakaj ga posameznikom računajo po tako zasoljeni ceni.[/quote]
Prihajam iz kmečkega okolja, pa še nisem nikoli slišala, da bi kak kmet prodajal mleko po 2 eura za liter, običajna cena je 50 centov za liter mleka (če se prodaja na domu), na mlekomatih pa je po 1 euro. Res ga pa mlekarna odkupuje za sramotno nizko ceno 30 ali še manj centov za liter, kar je pa res kriza.
Forum je zaprt za komentiranje.