Kakšna vesela druščina so bili,
in edini, ki se ni smehljal, je bil
Solly, sedemdesetletni taksist,
ki je otožno strmel v svojega
tiča in godel: “Skupaj sva se
rodila, skupaj sva rasla, skupaj
sva se poročila. Zakaj, le zakaj
si moral umreti pred mano?”