Miklavževa darila
Samo v razmislek vam dajem naslednji dogodek. Strinjam se, da se z darili za Miklavža ne pretirava, da se daje suho sadje, bonbone, sladkarije itd. Ok, jaz tega ne prakticiram, sodelavka pa. Jaz vedno kupim kako igračo, tisto, ki si jo res želi, a ne predrago. Greva po službi skupaj nabavljat, da otrok ni zraven. Jaz kupim igračo (lik iz Svet igrač 3), ki stane 9,99 evra plus malenkost sladkarij. Kolegica rafaellote, pa še eno veliko čokolado, piškote, suho sadje, kikirikije in na koncu je plačala več kot jaz.
Hočem reči, da včasih poskusite razmišljati tudi izven okvirjev. Če nekdo da za Miklavža samo sladkarije in suho sadje itd je na koncu lahko dražje, kot neka igračka, ki bo otroka res v srce razveselila. Zame ni dileme, kljub tradiciji.
Joj, tole si pa čist zadela. Točno tako je. Tudi pri nas sva imeli s sodelavko debato in sem rekla, da bom hčerki kupila neko malenkost, katero si že dolgo želi (stane 12 eur) in pač kakšno sladkarijo zraven. Pa je bila pametna, da to je preveč, da miklavž ne nosi takih daril, da naj bi bilo to simbolično. In potem vprašam, kaj boš pa ti dala… Pa je naštevala in naštevala in naštevala te “drobnarije”.
Jaz menim, da dokler otroci verjamejo v ta pravljična bitja naj jih tudi razveselijo.
Jaz pa kratko malo ne vem od kod ideja, da se za Miklavža nosi samo sadje in neke pomaranče. V mojih cajtih (ha, ha, kako se to sliši 🙂 smo dobivali ALI za Miklavža, ali pa za dedka Mraza. Pri nas je bil pač Miklavž, pa okrog poznanih tudi, saj smo takoj zjutraj na avtobusu za v šolo pojedli kar je bilo sladkega in debatirali o tem, kaj smo dobili.
Vsak po svoje pač, mi gre pa na živce tole novodobno prepričevanje o suhih krhljih.
Ja, res je tako. Malo pa tudi razmišljam, če ni mogoče boljše da dam eno navadno Milko, kot pa suho sadje.
Mimogrede (saj vem, ne paše sem), sem pri najboljšem sosedu kupila bučkina semena (na škatli pisalo ročno polnjeno – uuu sem si rekla, od kakih Prekmurskih kmetov ziher), doma preberem: na etiketi pa je pisalo poreklo: Kitajska. Me je vrglo na rit. Mimogrede, suhe slive so bile Turške, s konzervanski, marelice pa se mi zdi da tudi iz Turčije, ravno tako s konzervansom. Pa suhe fige tud…. živelo suho sadje!
Sveti Miklavž (tudi sveti Nikolaj iz Mire) je krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti, * med 270 in 286, V slovenščini ga imenujemo Nikolaj zlasti, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra.
Sveti Nikolaj (grško Νικόλαος: Nikólaos, kar pomeni zmaga ljudstva) se je rodil ob koncu tretjega stoletja našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji. Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še precej mlad. Od takrat naprej je zanj skrbel stric. Kot mladenič se je preselil v mesto Mira, kjer ga je stric seznanil z mirskim škofom. Ta je pomagal mlademu Nikolaju, da se je popolnoma posvetil krščanstvu in ga je tudi posvetil v duhovnika. V tem času je bilo krščanstvo še nezaželeno in tudi svetega Nikolaja so rimske oblasti preganjale, zlasti v času cesarja Dioklecijana in Galerija.
Po koncilu je Nikolaj nadaljeval škofovsko službo v Miri. O njegovi smrti ni zanesljivih podatkov. Verjetno je umrl 6. decembra, ker je to tudi njegov godovni dan, letnica pa je sporna (najpogosteje se omenjajo letnice 326, 345 in 351).
Pravijo, da je bil Nikolaj sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Miklavž tisti, ki obdaruje (pridne) otroke. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ki je Miklavžev godovni dan.
V novejšem času je začel Miklavža-obdarovalca izpodrivati Božiček, ki ga je k nam zaneslo iz Amerike, ponekod pa je v časteh tudi Dedek Mraz, ki izvira iz Rusije. Od njiju se Miklavž loči zlasti po naslednjih lastnostih:
* Domovanje: Miklavž je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes.
* Datum: Otroke obdaruje 6. decembra zjutraj.
* Oblačila: Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico.
* Spremstvo: Spremljajo ga angeli in parklji (hudiči).
* Prevoz: Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh (ki pa jih ne vlečejo severni jeleni, pač pa po navadi konjska vprega).
V starih časih ko ni bilo bogatije na pretek je Miklavž nosil pomaranče, sladkarije, sadne krhlje, orehe, rožiče. Takrat je bilo te stvari zelo težko dobiti in so jih bili otroci veseli bolj kot belega kruha, o igračah si pa itak niso upali sanjati. Tisti premožnejši so pač dobili bogatejša darila. Danes imamo sladkarij in sadja na pretek in se nam valjajo po stanovanju dokler ne zgnijejo, cenit jih ne zna več noben otrok, še tisti manj premožni ne. Zahteve po darilih so čedalje večje, kupuje se čedalje bogatejša darila, s tem pa se smisel Miklavževega obdarovanja zgubi saj je zanj najbolj značilno ravno to da je bil SKROMEN. Beseda bo kmalu v teh časih spet dobila svoj pravi pomen se bojim.
Ja, res je tako. Malo pa tudi razmišljam, če ni mogoče boljše da dam eno navadno Milko, kot pa suho sadje.
Mimogrede (saj vem, ne paše sem), sem pri najboljšem sosedu kupila bučkina semena (na škatli pisalo ročno polnjeno – uuu sem si rekla, od kakih Prekmurskih kmetov ziher), doma preberem: na etiketi pa je pisalo poreklo: Kitajska. Me je vrglo na rit. Mimogrede, suhe slive so bile Turške, s konzervanski, marelice pa se mi zdi da tudi iz Turčije, ravno tako s konzervansom. Pa suhe fige tud…. živelo suho sadje![/quote]
Se poplnoma strinjam!!
Ja, res je tako. Malo pa tudi razmišljam, če ni mogoče boljše da dam eno navadno Milko, kot pa suho sadje.
Mimogrede (saj vem, ne paše sem), sem pri najboljšem sosedu kupila bučkina semena (na škatli pisalo ročno polnjeno – uuu sem si rekla, od kakih Prekmurskih kmetov ziher), doma preberem: na etiketi pa je pisalo poreklo: Kitajska. Me je vrglo na rit. Mimogrede, suhe slive so bile Turške, s konzervanski, marelice pa se mi zdi da tudi iz Turčije, ravno tako s konzervansom. Pa suhe fige tud…. živelo suho sadje![/quote]
Se poplnoma strinjam!![/quote]
Lej, itak je vse “kitajsko”. Sama sem suhe fige nakupila prejšnji mesec na tržnici v Zadru, tri vreče pa smo jih nasušili sami. Jabolčni krhlji nam kar nekako ne gredo, čeprav jih babi suši sama, hruškove pa smo že vse snedli 🙂 Ja, če mene vprašaš, je Milka s ta celimi lešniki prava odločitev 🙂
imam hčerko, ki ima 13 let in se je še vedno razveselila kakšen igračke za miklavža, prejšnje leto je dobila najkice ki si jih je res že dolgo želela (sicer za božič) ampak je bila zelo vesela… mislim pa da je za miklavža enako. če si otrok nekaj res želi in je celo pismo napisal miklavžu ali božičku ali dedku mrazu (kot moja hčerka) zakaj ga dobri možje nebi razveselili.
ko je bila moja hčerka še majhna je njena sošolka po miklavžu prijokala v šolo ker je dobila suho sadje vsi ostali pa kakšne igračke… vsi so jo tolažili in se jim je smilila. to pomeni da bi bili toui drugi razočarani če bi dobili isto darilo
naredimo otrkom veselje!!!
Pri nas je za miklavža bogato, polno daril za vse, nihče tistih dni ne oddide s hiše brez kakega priboljška pa najsi bo kava ali kaj drugega … tudi za sosede se vedno kaj najde.
Se pa ne obdarujemo za božič ali novo leto.
Darila zbiram od srede oktobra, tako da ni preveč, doma dobijo minimalnop število sladkarij -kvečjemu kak kinder jajček, ostalo so igrače in oblačila
Forum je zaprt za komentiranje.