Mami mi dela sramoto

Obnaša se ne letom primerno in dela se norca iz mene, tudi pred drugimi, komentira mi na fb, zmer me zabije, me zaničuje, sebe pa poveličuje. Velik stvari prelaga name, ki bi jih morala narediti ona!
Ata je full malo doma, hodi delat v Belgijo in nam pošilja denar. Mami ne dela nikjer. Včasih ko je jezna mi reče, da sem napaka in da bi me mogla splaknit.
Z njo moram hodit okoli tudi če nočem. Za šolo mi ne zna nič pomagat ali pa noče ker se ji vedno mudi na kavo s prijateljico.
Cele dneve sta na balkonu in blablabla o sosedih, komentirata na Facebooku in bereta novice.
Jaz sem v sobi cele dneve, nimam nobenega prijatelja več. Starši zadnjega so rekli, da smo čudaki in da se ne sme družit z mano. Vse zaradi mame. V šoli sem višek, ker me je mami kritizirala pred razredničarko. Berem forume, visim na Facebooku in gledam filme.
Včasih si želim, da nisem del tega sveta, drugič da sem otrok nekomu normalnemu, ki mu ni življenje kava, cigaret in blablabla. Vedno ko ta prijateljica gre pride v sobo in govori, da se je ni mogla znebit in mi govori kako je zoprna, kliče jo pa mami sama. Ko jo kliče neka Majda na telefon, pa ji govori da ima doma velik dela z menoj, kuhanje, pospravljanje in pranje umazanih oblek in nikol nima časa. To delam vse jaz!
Cele počitnice, vsak dan isto. Komaj čakam da pride moj ata domov!

Glej punca/fant ali karkoli provokatorskega že si.
Beri beri gledaj izobraževalne vsebine na tv in youtubu in se uči uči in še enkrat uči.
Printaj delovne liste. Rešuj vsega boga.
Izobrazi se.
Pojdi na dober faks.
In če 10 let boš samo mahal/a mami v slovo.
Delo doma? Ni panike – krepiš delovne navade – vedno ti bo prišlo prav.
Ne pusti, da naredi iz tebe isto luzerko.
Če si dovolj velika in ima foter stanovanje v Belgiji naj te vzame zraven.

Iz tvojega pisanja sklepam da si se mladoletna. Glej nisi edina, če se ozrem po bloku, so takšni v večjem stevilu. 12-13 letniki so zunaj do 4h zjutraj, kadijo travo, pijejo, sexajo…starši počnejo doma isto. Taki otroci so pozabljeni. Na njih se spomnijo 14ega, ko dobijo otroški dodatek in včasih ko treba pogret večerjo. Včasih pogovor ne zaleže, uči se, če je oče bolj normalen pa probaj oditi k njemu. Mama je zavozila.

Misliš da zna frocovje tuj jezik, da se bi kr selila nekam? Ti nisi kadil pil in fu.kal v šestem al sedmem razredu? Si bil med zapostavljenimi?

Vidim, da imaš zdravo presojo, kaj je prav in kaj ne. Drži se tega, kar je prav. Najbrž ima tvoja mati, kašno motnjo, da se tako obnaša. Spremeniti jo ne boš mogla, lahko se le čim bolj distanciraš, in ustrezno vedeš, da ti ne naredi še večje škode. Ko srečaš kakšno sosedo ali znanko, se čim pogosteje pohvali. Na primer: danes sem šla v trgovino, danes sem vse počistila, sem oprala posodo, sem se učila cel dan,..
Mogoče bi mami dobila kakšno delo, da se zamoti. Naj ji poskuša tvoj oče dobiti kakšno delo.

Dam ti še en dober nasvet. V šoli bodi čim bolj pridna in naj bo tvoj uspeh čim boljši. Tako jo drugi ljudje ne bodo več upoštevali, ko te bo žalila in poniževala. Za srednjo šolo si izberi tisto, ki je daleč in boš lahko v miru in normalno, živela v študentskem domu. Če obstaja že sedaj ta možnost, jo izkoristi.
Svetujem ti tudi, da poskušaj pridobiti prijatelje, ki ti bodo v težkih trenutkih stali ob strani. Mogoče bi poiskala nasvet na TOM telefon za maldostnike v stiski. Mogoče bi se pa lahko obrnila h kakšni teti ali stricu.
Vem, da je zelo težko v tvojih razmerah, ampak če se boš potrudila, boš v prihodnosti živela bolje in z veseljem bila ponosna nase, da ti je uspelo z lastnimi močmi.

Ce bi pocvekala pusti mail.

Jaz bi svetoval pogovor s šolskim psihologom (gotovo je kak na šoli).

Ali konec konca vsaj pogovor z očetom. Opcija da greš k njemu se tudi meni ne zdi slaba.
Ja, jezik zna biti včasih problem, ampak… ko si v tujini in z tujim jezikom obdan 24/7 se ga kvečjemu hitreje naučiš.

Drugače pa šolo čim bolj furat pa čim prej se osamosvojit. Pa facebook zmanjšej. Če ga ne uporabljaš, te tudi ona ne bo več mogla ‘zabijat’ in pumpat svoj trhli ego. Pač tvoja mama je ena luzerka, ki vse kar je v življenju uspela, je naredit otroka in ujet enga deca, da jo finančno podpira. Podzavestno se verjetno tega zaveda, zato mora uničit tebe, da ne boš boljša kot ona.
Ne se ji pustit. Kar ti reče pač čez en ušes notri, čez drugega ven.

Zal mi je.. dobro je da se marsicesa zavedas. Bodi vesela samo, da se nad teboj ne spravlja fizicno. Bi pa marsikdo rekel, da je psihicna zloraba se hujsa, vendar ni, sploh za taksno pametno punco kot si ti. Upostevaj nasvet, veckrat povej okoli in atiju kaj vse pocnes (moj mi je pri 30ih rekel, da sploh ni vedel, kaj vse se je dogajalo, ko ga ni bilo) , bodi uspesna v soli – marsikdo se v soli ni trudil samo zaradi odnosov doma, velika napaka – , na solske svetovalke se ne bi zanasala (sama sem se, bila sem dnevno fizicno zlorabljena, seveda niso verjeli. Mama je na soli (in s komer je prisla v stik) pocela enako kot tvoja, vendar hujse. Oh kako je bila boga). O tem, z mamo, ne bi govorila nobenemu znancu, prezivi, opazuj in bodi pozorna, zraven sole se nauci cimvec zivljenjsko pomembnih stvari, naj te cimvec zanima tvoja osebna rast, delaj na sebi, odkrivaj sebe in to kar te veseli, da odkrijes svoj sanjski poklic, da odkrijes svoj skrit talent (ce se nisi, namrec taksne matere so nesposobne in zanalasc zavirajo otrokovo sposobnost), ce ti uspe sparaj denar, ki ga dobis. Delaj plane kako bos, ko bos polnoletna. Faks, sluzba za prihodek, soba v najem ali studentska soba – upam da ti vsaj oce da kaj denarja, drugace bos dala pa vlogo na CSD, da ti pomagajo pri najemnini.

Veliko sem ti predlagala kaj bi sama spremenila, ce bi imela pojma o teh stvareh…

Vso sreco, zmagala bos! 💪🏼

Tvoja mama je čustveni manipulator,poznam žensko,katera je imela tako hčer,uničila celo družino.Samo močna bodi in se ne oziraj na njo.

Kup nakladanja.
Glej da se ne zapletaš s fanti.
Povej očetu, so razne opcije, ne zapletaj csd ker boš ostala z mamo do 18 leta.

Jaz sem bil tudi napaka. S tem, da očeta sploh ne poznam. V mladosti je bilo vsega, fizičnega in psihičnega nasilja, kljub temu vem, da me mama vseeno ima rada, na svoj način. Sicer to ne pomaga za prtljago v življenju, ampak tako sem se osamosvojil kar se da hitro. Ostalo uredijo psihologi, ko so druge stvari urejene. Imel sem fokus, da se otresem slabe karme in revščine in sem se. Tudi ti se boš otresla svoje. Fokus je pomemben. Meni je uspelo, tudi tebi lahko.

Starši prijatelja so rekli da se ne sme družit s tabo zarad tvoje mame? Kok je pa star ta kolega, 12? Kaj nima hrbtenice da bi se družil z komer hoče?

Stvar je enostavna. Tvoja mama ni vredna dreka, ki ga ponesreči pohodiš. ONA si ne zasluži TEBE. Drži distanco do nje, ob prvi priložnosti pa jo neusmiljeno in nepreklicno odreži iz svojega življenja.

Ti se pa odstrani, baraba predatorska!

Imaš dve možnosti takole na hitro: obrni se na šolsko svetovalno službo, ali pa na TOM telefon. Oboji ti bodo pomagali. Morda ti celo ponmagajo pri namestitvi v kako stanovanjsko skupnost – saj si v bstvu žrtev psihičnega nasilja.

Vsekakor pa ne čakaj, stori to čimprej. In oglasi se še kaj tu na forum, veliko nas je, ki smo mame in bi ti res rade pomagale.

Drži se.

https://www.iskanja.si/izdali-smo-tudi/ciscenje-nereda-in-feng-sui.html

Naredi temeljito čiščenje stanovanja. Znebi se vsega, česar ne potrebuješ več. Preberi tudi Življenje je Tvoje Louis L. Hay. Založba Iskanja. Veliko se uči. Med počitnicami delaj.

mami zabrusiš, da greš po svoje. če te mahne, ji lepo mirno odvrni, da naj si še 1x drzne kaj takega narediti, greš in jo prijaviš. Pojdi na sprehod in če gre zraven, pojdi tečt. Če ti kaj zabrusi, ji pač povej, da greš tečt in če ji kaj ni prav ali naj gre tečt ali naj stoji doma in še naprej opravlja ljudi. Po šoli ne pojdi takoj domov, pojdi v knjižnico in tam preživi nekaj časa in pojdi še v park ali sprehod po mestu. Če ti tei, kje si bila, v knjižnici.Če ti še 1x zateži pred razredničarko, ji povej, da boš naslenjič ukrepala in ne povej kako. Kličeš lahko tudi na brezplačne številke za pomoč, če se ne motim za otroke je TOM telefon, če še obstaja. Skratka, začneš živet svoje življenje in ji odgovoriš nazaj. Če te tvoji sošolci grdo gledajo, pač in naslednjič ko najdeš prijatla ali vsaj prijatelsko osebo, lepo opozori, kakšna je tvoja mam in da je bolj ne prit k tebi domov, ker veliko opravlja, lahko pa poskusi in ti pove za mnenje in starše reci naj tudi opozori. Zaščiti se nisi nemočna.

Spakiraj se stran čim prej, prijateljici, sestrični, babici komur koli,..

Sem vse prebrala. Ampak pri meni je pa tako, da moja hči, ki je sicer nekaj starejša ob tebe, mene zaničuje in ne mara. Nič ji ni prav, kar naredim, obožuje pa druge mame, kot da sem jaz tista, ki sem kriva za njeno življenje.

Je že v službi, moja hči namreč in živi na svojem, vendar imam vedno občutek, da se me sramuje in me zaničuje.

Ne vem, jaz jo imam zelo rada, to ji tudi povem, vendar ona potencira svoje napake, ki to sploh niso in me obsoja. Nič noče narediti, kar ji svetujem, zato sem sedaj opustila svoje ” vsiljevanje “, ker se prav bojim, da bi stanje še poslabšala.

Fak, mam feeling kt da je moja mati to napisala ?.

Tudi mene je psihično uničila narcisistična mama. Imeli sva super odnos, dokler sem bila “popoln otrok”, s katerim se je lahko hvalisala. Ko pa sem se pri 13ih letih začela spopadati z raznimi težavami, je najin odnos totalno propadel.

Večkrat sem se trudila popraviti odnos z njo, imela sem 5 psihologov in 2 psihiatra. Vsakič, ko ji je en povedal, da so moje mentalne bolezni najverjetneje povezane z disfunkcionalnostjo naše družine, ga zaradi nje nisem smela več obiskovati, “ker ne ve, kaj govori, ker imam samo a bad case of puberty, ker si vse namisljujem za pozornost…”

Čez čas sem nad njo pač obupala in se sprijaznila, da je ona tista, ki potrebuje pomoč in si obljubila, da ji nikoli več ne bom dovolila, da me manipulira s svojim slavnim “saj vem, da me sovražiš, ampak jaz bom tebe vedno imela neizmerno rada” 5 minut za tem, ko mi pljune v obraz in mi pove, da si želi, da bi namesto brata bila mrtvorojena jaz.

Skoraj desetletje sem rabila, da sem se dokončno spokala iz bajte, se zaposlila, pa čeprav se za minimalca matram vsak dan tako, da je že skoraj nečloveško. Ampak meni je glavno, da ne živim s svojo mamo, ki me je zlorabljala psihično in finančno (v smislu : plačam ti študentski dom, če ta vikend prideš domov; in potem res grem domov za vikend, in nastopi psihična zloraba). Nikoli več ne grem nazaj, raje živim pod mostom, kot pa z njo.

Jo obiskujem, vendar je res nimam rada. Bi jo morala imeti, samo zato, ker me je rodila? Zakaj pričakujemo, da ima otrok brezpogojno rad svoje starše, čeprav starši več kot očitno za otroka niso skrbeli tako, kot se spodobi? Pa da mi ne bi kdo o tem “a sem imela streho nad glavo, hlače na riti pa kosilo na mizi?!”. Če se človek ne zaveda, da otrok potrebuje več kot to, ne bi smel postati starš.

Tako da avtorju/avtorici originalne objave : želim ti, da se čimprej osvobodiš in osebe, ki ti škoduje, ne ohranjaš v svojem življenju v nedogled.

Gospe, ki je napisala komentar, da je hči ne mara, pa želim povedati, da nihče nikogar ne sovraži brez razloga. Vsaka zgodba ima 2 plati, morda razmislite o tem, kakšna je hčerkina.

problem je, da vi vidite stvari iz svojega zornega kota, ampak kakšni ste vi bili do nje? Mam teto, ki je svojega otroka tako zatirala (ni mu dovolila ven, ga pri 18 vozila okoli, hodila iskat, je zbolel za najmanjšo boleznijo takoj panike in na silo odvzeta kri in blato in testiranja, ni ga pustila da bi šel v šolo ki je hotel, ker je bila preveč low za njo itn), da si je fant ustvaril družino, se preselil proč in skoraj nima stika z materjo. Tej mami se je to, kar je počela, prav, ampak vse, kar je dejansko počela do svojega otroka, je bilo zatiranje in tlačenje otroka dol.

Včasih starši v vsej svoji želji ,da bi otroka zaščitili, da bi bil srečen, da bi imel tisto, kar mi nismo imeli, naredijo več škode kot koristi – otroka s svojim početjem zatirajo, ga dušijo ali ga zasipajo z preveč ljubezni in pozornosti.

Zato draga gospa, kličite svojo hčero, da jo vprašate, kako je in če si želi iti z vami na drink in greste na drink z njo, da poslušate, kaj ima ona za povedati, ne da boste njej pridigali, kako je treba živet. Povabite jo na shopping, ali pojdite z njo s kolesom, če gre s kolesi okoli. povabite jo z vami v toplice in imejta vsaka svojo sobo in morda ne bosta skupaj ves čas, ampak bo vsaj rahel napredek. predvsem pa se naučite sprejeti dejstvo, da ne morete otroka zaščititi pred vsem slabim kar je na svetu. Kar se ima za zgodit, se bo zgodilo, vse kar lahko naredimo je to, da živimo in sprejmemo

Prva in največja napaka je, da tvoja mama ne hodi v službo.Kdo ji bo čez leta dal pokojnino in s čim se bo preživljala v starosti?

Druga napaka : Kaj dela oče v Belgiji?

Družina mora živeti skupaj.Ker očeta ni in je eden izmed tistih odsotnih očetov – je doma vse narobe : mama hodi brezdelno na kavice, ti pa tudi nimaš nobene prave avtoritete, ki je nujno potrebna za odraščanje.

Tretjič : Nujno potrebuješ vsaj eno dobro prijateljico.Pa ne eno fičfiričko.Ampak eno tako pametno, s katero bosta skupaj kuhali, pekli palačinke in potice , se pogovarjali o šoli in se skupaj učili težke predmete in si zaupali stvari.

Pa tvoji hobiji?

Ne glej mame, kaj dela in kaj govori.Pojdi svojo pot, samo naravnost in verjemi vase.Da si lahko odlična pri vsakem delu, ki se ga lotiš.Na netu je polno receptov.

Začni.

Kuhaj.Likaj.Operi si svoje stvari in dokaži mami, da nisi ena mala punčkica, ampak pravo in veliko dekle.

Da znaš in zmoreš!

Saj veš ,a ne : Vaja dela mojstra , ko mojster dela vajo!