Mame, ali dovolite, da se vaš otrok pelje v naročju voznika?

Skoraj vsak dan vidim, da kak starš, ponavadi oče, pelje otroka tako, da si ga posadi na kolena, otrok “pomaga” vrteti volan in se odpeljejo.

Ne rečem, če to počnejo, ko je avto parkiran. Da pa se dejansko usedejo tako in odpeljejo, tudi če je samo kak kilometer (npr. iz vrtca domov). ne vem, no, jaz tega za svojega otroka gotovo ne bi dovolila.

Kakšno je vaše mnenje?

Se otrokom “mora pustiti malo veselja” in “naj raziskujejo” ali vam to ni v redu?

Tako delajo brazilci.

Tega ne odobravam, patudi nisem še nikogar videla, da to počne.

Pridi pred naš vrtec. Ko popoldne pobirajo otroke, jih je kar nekaj takih, ki otroke samo posadijo na sprednji sedež, v naročje vozniku ali sovoznici ali kar na prazen sedež ali skačejo po zadnji klopi nepripeti.

Živim v soseski, kjer jih je veliko z juga in to vidim vsak dan.

Poznam ene take, kjer so otroci vsepovsod po avtu. Pa so starši/ stari starši zelo izbraženi. Pri nas so sedeli otroci v avtosedežih in privezani. Ne vem, kakšno veselje mira to biti, če imaš otroka nabitega na volan. Bog ne daj, da se sproži air  bag.

Nikoli nisem videla veselja v igranju ruske rulete z življenji svojih otrok. Isto mož. Noben v naši familji ni za na darwin awards listo.

pedofili pač

pri nas jih je dedi vozil tako po našem dvorišču pred hišo, drugje pa nikakor ne

Tako delajo Strojanovi.

Nepripet otrok 5 let spredaj vrti volan, ata gasira na vso moč po vaških cestah.

Tablice so bile ukradene- nemške.

Nisem še videla, absolutno je to grozno. Še psa vozim po predpisih, torej v boksu ali privezanega, kot je treba.

Že jaz sem se tako vozila in otroci potem tudi.

Zadnjih 50 m popolne ravnine do doma.

Drugje niti slučajno.

Mnogo neumnosti vidis, ko zabit stars hoce sam mal veselja otroku naredit. Nedorasli ljudje z otroki. Ne poznajo koncepta odgovornosti.

svaki dan

Jaz ne. Stara sem bila 7 let, ko sem imela prometno nesrečo. Sedela sem sovozniku v naročju spredaj. Le kakih 100 m pred domom (pa smo šli morebiti samo kakšnih 500 m od doma), smo se srečali z drugim avtom. Voznik se je umaknil v ovinku desno, vrglo nas je v vogal hiše. Zletela sem iz naročja skozi šipo v vogal hiše. Poškodbe: zlomljena lobanja, počeno dno lobanje, pretres možganov, glava totalno razbita – samo desna stran, zlomljena slušna kost, polovico jezika mi ne okuša, desna stran mrtva – so mi lani pulili zobe na živo, ker mi niso verjeli, da injekcija ne prime, šivana po celem obrazu. Prognoza: če preživim (1 %), ne bom več normalna niti podobna človeku. Se je kar uredilo. Tudi takrat, ko so moja otroka vozili s traktorjem po dvorišču, zelo postajala vidno siva. Strah je ostal. Bolje, da ne dovolite tega.

Očitno je bila konkretna hitrost.

Mi smo se vozili v takem primeru (otrok v naročju “šofiral”) samo kakih 5km/h, zadnjih par 10 ravne ceste do doma.

Zdaj bodo dovolili, da lahko kadite tudi travo.

To bo še bolj noro!

Res, dajte malo začet misliti in uporabljajte možgane!

Ko bo enkrat prepozno za otroka, jok ne bo pomagal.

Tega, hvala bogu, nisem videla že vsaj 30 let, se je pa včasih to precej dogajalo, ja. Sem pa zadnjič videla v avtu, ki je vozil za menoj, žensko, ki je vozila otroka starega cca 5 let spredaj v avtosedežu in sem se kar zgrozila.

To spada v skupino tistih dejanj, ko potem, ko se zgodi tragedija poslušamo in beremo, da se vsakemu lahko zgodi, da je bila nesreča, da je dovolj samo sekunda, da… Pa je temu res tako? Po mojem mnenju ne in bi za takšne “nesreče” morali starši oziroma skrbniki odgovarjari.

In kaksna je bila korist od tega pocetja?

Sem babica in niti pomislila ne bi, da vnuk ne bi sedel v otroškem sedežu. Enako je bilo tudi z mojim sinom. Tudi za kratke razdalje je bilo enako kot za dolge.

Če ima otrok 14-15 let sem za to, da se ga uči speljevati avto na kakšnem praznem parkingu ali dolgi ravni cesti, kjer ni nikogar. Čim prej, tem bolje. Morda poligon. Mlajši pa ne. Ne vidim smisla. Pa tudi nevarno je. Mora pa mladenič biti vsaj toliko visok, da brez težav doseže stopalke.. torej to je meja.

Spet, cemu to koristi?

Otroci ne poznajo strah v taki obliki kot ga mi, zaradi slabih izkušenj, ki se naberejo z leti. Zato so njihovi možgani dosti bolj dovzetni za učenje novih veščin, ki so za naše pojme nevarne – plezanje po steni, drevesih, v morje na različne načine, dirkanje z avti, motorji, … Z leti dobijo strah in se težje naučijo, ker jih strah omejuje. Poglej otroka, ki je od malih nog na raznih poganjalčkih, kolesih, rolerjih, temu motorika laufa in vse bi poskusil, ker se ne boji. Je padel, ko je bilo manj nevarno in se naučil spoštovati pravila igre, hitrost, ve kje so meje. Poskusi dat odraslega na rolerje – če premaga strah in sploh stopi na njih, bo ob prvem padcu obupal, plus ne zna pasti in se bo razbil kot kanta, namesto elegantno padel brez večjih poškodb. Dokler se otrok v varnem okolju, nadzorovanem, zaščitenem, ..uči, ni nikoli prezgodaj, saj pravim.. ko vsaj doseže stopalke, če ne je res brezveze v naročju

Ja in s štango v riti 😉 ne seri.

Kje pa zivis? Pri nas doma tega se nisem videla, v crnomlju z okolico pa pri ciganihh tega precej. Ce bi to videla pri nas v vrtcu/soli bi to prijavila, za crnomelj z okolico mi pa dol visi, ker ze tako ali tako si prevec dovolijo, posledice nosijo drugi oni pa nikoli ne.

Konkretno pri nas doma se je to kdaj naredilo po poti ki vodi do hise in je tam samo nasa hisa tako da prometa ni, ti nima kdo priti nasproti,je pregledno, ravno, brez prepadov in za vec kot 50m premika ni nikoli slo. Je pa res, da se je to zgodilo v mlajsih letih, zdaj ko sta v soli nope … prej sta pa pogosto prosila…