Mama in neodrasel sin

Že nekaj časa me muči, da bi delila zgodbo svoje primarne družine z vami.
Stara sem 32, brat pa 28 let. Odraščala sva v v družini s precej nasilnim očetom in nežno mamo, ki je nasilje prenašala.
Oče je pri mojih 16 letih umrl, tako da je mama sama spravila mene in mlajšega brata skozi srednjo šolo in študij.
Ko sem bila prvo leto študentka, je mama spoznala novega partnerja, ki je bil z drugega konca Slovenije. Po kakšnem letu dni skupnega poznanstva sta si ustvarila nov skupni dom 50 km stran od našega doma.
Tudi jaz sem kmalu zapustila dom, se preselila k fantu, delala ob študiju, uspešno dokončala študij, danes pa že imam otroka, službo, hkrati pa opravljam še podiplomski študij.
Tako danes brat živi sam v hiši, katerega večinski lastnik je mama. Z bratom sva podedovala le nujni delež na hiši.
Koliko se spomnim, je bil brat že od majhnega izredno problematičen – nasilni izpadi ipd. Dokler je bil oče živ, je imel brat nad sabo močno avtoriteto. Ni bil biser v šoli, vendar jo je izdeloval nadpovprečno dobro. Po očetovi smrti brat ni imel »biča« nad seboj, saj mamii ni prevzela očetove vloge. V srednji šoli je tako že prvi letnik ponavljal, družil se je s fanti, ki so cele dneve presedeli pred računalniškimi igricami in kadili marihuano.
Brat je srednjo šolo izdelal, se vpisal na fakulteto, ki pa je jemal resno, ampak je raje sedel doma pred računalnikom in očetovo penzijo v rokah.
Pri 26. letih je očetovo penzijo izgbubil, se vpisal še na en kvazi plačljiv faks, ki ga prav tako do danes ni dokončal. Med tem časom brat sedi doma za računalnikom, predvidevam, da na veliko kadi travo in že par let »išče« idealno službo iz svoje stroke – računalništva (faksa ni končal!). Drugih del ne išče.
Mama še vedno hodi v službo, ki je v bližini našega doma (torej se sak dan vozi v službo, ki je 50 km stran) in redno obiskuje brata.
Brat danes živi od mamine oskrbe – mama pride, mu napolni hladilni, po možnosti skuha, plača položnice in gre. Brat prejema socialno nadomestilo, ki jo porablja izključno za lastne užitke – cigarete in travo. Punce in pravih prijateljev nima.
Mama se obnaša kot da je brat otrok, za katerega je treba skrbeti. Zanj pokliiče tudi zobozrdavnika, gre na faks in tam sprašuje, koliko ima še nedokončanih izpitov in tako čaka in čaka, da bo brat našel službo, ker potem bo pa samostojen.
Predvidevam, da brat mami grozi z vsemi možnimi stvarmi, zato se ga mama tudi boji.
Jaz sem že pred leti, ko je bil brat nasilen do mene in mojega partnerja in je zavračal kakšrenkoli nasvet, pogovor, sem z njim načrtno prekinila vse stike. Od takrat naprej me brat ne pokliče, niti ne ve, kako je ime moji hčeri oz. njegovi nečakinji. Sorodnikov in družinskih srečanj se ne udeležuje. Danes o njem izvem stvari samo preko mame.
Mama se sicer se zaveda, da celo večnost to ne bo moralo trajati, saj gre drugo leto v pokoj, tako da s pokojnino, ki je ji obeta, ne bo mogla vdrževati brata. Hkrati moje prošnje, naj ga pusti pri miru, naj ga prisili, da si sam kupuje hrano (po mojem mnenju je to edino, kar ga bo prisililo, da si bo poiskal delo) padajo na njena gluha ušesa. Ne mara mojih nasvetov in sedaj je prišlo že tako daleč, da se izogiba pogovorov o njem.
Jaz vse to spremljam od daleč in me vedno bolj skrbi. Kam bo ta zgodba pripeljala? Najbolj me skrbi za mamo … vsa leta je prenašala nasilnega očeta, zdaj na leta pred penzijo prenaša nasilnega in izkoriščevalskega sina.
Ali sploh lahko kaj storim?

Bolj malo lahko storiš. Kar si lahko, si naredila. Svetovala si mami. Prisiliti je ne moreš, kakršen koli je tvoj brat oz njen sin, še vedno je njen sin.

Očitno je mama zelo močna, če vse to tako dolgo prenaša. Mama se sina ne boji tako zelo, ona se bolj boji, da bi se sin osamosvojil in jo pustil samo. Verjetno bolj nezavedno, ampak očitno je pri tem zelo uspešna.

Lahko. Živi svoje življenje.
To je vse kar lahko storiš, žal.

Očitno si se sama izvlekla iz te družinske tragedije, brat jo je slabše odnesel, ker…..
Razlogov je več.
Eden od teh je, da ni imel prisotnega očeta, čeprav je le ta izvajal teror (kar nima neke smiselne veze z vzgojo).
Mama od partnerja ni imela prav dosti (v čustvenem smislu) in se je bolestno!? navezala na svojega sina in z njim izživlja ta čustveni manjko. To počne še danes čeprav ima drugega partnerja ( s katerim ima očitno tudi zgolj “polovičen” odnos). Posledično tvoj brat ni imel pogojev da bi odrasel. V bistvu mu sploh ni bilo treba. Živi v nekem vzporednem svetu, sanjari, se zadeva, mama pa iz svoje čustvene potrebe, skrbi za njegove osnovne stvari.

Kaj ga lahko spremeni?
Ne vem če sploh kaj, ker čas za njegove spremembe je že davno minil. Dokler bo mama počela to kar počne (zgolj zaradi sebe!), bo on tak, nima razloga, da bi karkoli spreminjal. Ko ona ne bo več zmogla (ali je ne bo več) se bo pa njemu zgodila straaaašanska krivica, nihče na tem svetu ga ne bo več razumel. Takrat bo verjetno še bolj zabredel v droge, ki so mu do sedaj že precej spremenile način razmišljanja. Predolgo jih že uživa in ozdravil se ne bo nikoli več, lahko bo imel le krajša oz daljša obdobja abstinence.

Mogoče se bo pa zgodil kakšen čudež in ne bo vse tako črno 😉

Po moje je najbolje, da se še naprej brigaš sama zase. Odnos med mamo in tvojim bratom se tiče le njiju dveh.