Mala lažnivka

Naša štirinajstletnica je postala prava mala lažnivka. Če le more se mi zlaže. Ima pa eno napako, ne laže dobro. Očitno je v duši še vedno pošten deklič, saj ko laže ji oči begajo čisto drugače. Na dnevni bazi imava pogovore, seveda o laganju, resnici, poštenosti,…, vse ve in mi daje prav, a v naslednji sapi se mi spet zlaže. Skrbi me, da se ne spremeni v patološko lažnivko. Problem lažnivcev je, da ko ga enkrat dobijo, si težko povrnejo zaupanje. Tega za malo nikakor ne bi hotela. Sem razmišljala, ker se je noben pogovor ne prime, da bi jo morda izučilo, če bi še jaz njej samo lagala. Kaj mislite? Ni ravno vzgojno, ampak….

v kakšnem smislu se pa laže oz. o čem ti laže. Da se cel dan učijo, to lažejo vsi otroci, pa da so pospravili sobo tudi.

moja hči je rada ugajala in je ‘rahlo prilagajala’ oz ‘malo’ lagala … sem ji rekla (17 let), da naj pazi, če bo šla v to smer – se mi/nam ne bo dalo pogovarjat z njo, ker itak ne bomo nikoli več njene besede jemali resno. Bomo posplošili ‘ona, ki laže’ in ji bo tako storjena krivica tudi za trenutke, ko ne bo lagala – to si bo naredila sama.

ni trajalo dolgo, ko sem začutila, da ‘si stvari povemo take kot dejansko so’ – point je pač v tem ‘da taki kot smo- take se popolnoma sprejemamo’

Te imam na sumu, da preveč zahtevaš od nje…zato stvari priredi, da bi bila v tvojih očeh najboljša.Kar vprašaj se in to temeljito, koliko je v tem tvojega doprinosa…

Včasih so taki dobili eno okrog ušes, pa so si to zelo dobro zapomnili in nikoli več lagali. Izbira je tvoja. Če boš lagala ji boš dajala vzor in potuho. Stara vzgoja gospa …

Iz male bo zrasla v veliko laznivko.  To velja, kot pribito.

Tebi je pa psihologija očitno španska vas. Prav stroga vzgoja in (pre)visoke zahteve so glavni razlog za laganje. Včasih so se prav zato  (skoraj) vsi otroci kar naprej lagali. Njihova logika je bila, da imajo tako vsaj malo možnosti, da jih ne bodo dobili okoli kepe – če so povedali po resnici, so batine tako ali tako letele.

Avtorica, tebi pa nasvet – razmisli, ali jo sprejemaš takšno, kot je, ali morda od nje pričakuješ preveč? Ali je tvoje izkazovanje ljubezni pogojeno z njenim vedenjem/dosežki? V 99% namreč vzrok tiči v odnosu starš-otrok. Govorim tudi iz lastnih izkušenj (smo zadevo zadovoljivo sanirali).

Če se je začela pri 14ih lagati in slabo laže je iz strahu in nezaupanja vate. Namesto, da se po forumu hihetaš kako bi jo dotolkla (btw iz psihološkega vidika je največji padec samozavesti v najstniških letih in bo nosila posledice celo življenje) raje ji zagotavljaj čustveno varen dom.

Tudi jaz sem pomislila enako, ker ko sem doma lagala, sem lagala, ker bi mi za resnico tezili in najedali, pa to niso bile neke velike zivljenjkse lazi, pac najstniske.

Svoje sem vzgojila, da povedo tako, kot je in cetudi je slabo, jim lahko pomagam, dokler jim se stojim za ritjo. In so vedno vse povedali, kazni so bile pa tudi vedno povezane s tistim dejanjem, ne pa kar nekaj brez veze. In stvar smo resevali takoj. Danes so odrasli in vidim, da ko imajo tezavo, se ne zgubijo, ampak razmisljajo o resitvah in ko naredijo napako, jim je logicno, da resujejo.

Ko so zrastli in ko mama ni rabila ravno vsega vedet, so cisto enostavno rekli, da mi ne povedo in niti silila nisem. Ce kaj ne zmorejo resiti sami, se vedno pridejo k nama z mozem po nasvet.

Avtorica, vrniti milo za drago se obicajno obnese, a moras jasno povedat, da je to za to in zato. Ker ce se bos samo zlagala in se delala, da ni nic, ne bi nic.

Pa nehaj vsak dan najedat s tem laganjem in predavanji, ker to gres ze sebi na jetra, kaj sele njej!

Dej ne filozofiraj in nakladaj! Včasih so mulci okrog kepe dobil, pa so vsi sigurno v boljše poštenjake gor zrasli kot ti današnji mamini sončki, vsi zapiti, drogirani in trans. Se mora sam odločit kater spol bo?!! Odpadna družba. Potem pa se zgodi še tožba za zlomljen noht! Kakšen noht, knjige v roke prijet, drugače pa v proizvodnjo delat!

Jaz sem pri tekih stvareh za to da se vpraša strokovnjaka. Škoda je lahko velika in nepopravljiva zato ne oklevaj.

Tako ti bom rekla, ene zadeva so lahko razvojne in v tej starosti to ni nič takega. Te pa punca sigurno tudi preizkuša. To delajo običajno otroci, ki so bili mlajši vsem vzori in imajo prezahtevne in preveč avtoritativne starše.

Nikar vzgajati z “milo za drago” in kot mama lagati svojemu otroku, da vidi, kako je to, če te drugi prizadene z lažjo. To je tako, kakor če bi mama ugriznila svojega dvoletnika, ker on grize druge … Očitno ima njen čustveni razvoj svoje poti in stiske, iz katerih ne zna drugače kot s prirejanjem resnice. Naj bo nagrajevana za resnicoljubnost. Seveda, nagrada je lahko npr.: pohvala in pogovor, da je verjetno tudi njej lažje, ker je povedala po resnici. In tudi – naj ljubezen do nje ne bo pogojevana.

Nevem kaksna je zgodba drugac ampak zihr ji nc ne pustis pa se pol raj zlaze kokr da ti pove k ji itak naus pustila nevem ponavad zato tok lazejo nc ne obtozujm tko sm to sam napisu k nevem kako maste drugac doma

Ja, samo poglej si jih poštenjake, ki so gor rasli včasih: Janša, Šarec, Vizjak, Počivalšek, Kacin, Violeta

jebela, da ne vem, če je bila včasih res boljša vzgoja.

Tebi je pa psihologija očitno španska vas. Prav stroga vzgoja in (pre)visoke zahteve so glavni razlog za laganje. Včasih so se prav zato  (skoraj) vsi otroci kar naprej lagali. Njihova logika je bila, da imajo tako vsaj malo možnosti, da jih ne bodo dobili okoli kepe – če so povedali po resnici, so batine tako ali tako letele.

Avtorica, tebi pa nasvet – razmisli, ali jo sprejemaš takšno, kot je, ali morda od nje pričakuješ preveč? Ali je tvoje izkazovanje ljubezni pogojeno z njenim vedenjem/dosežki? V 99% namreč vzrok tiči v odnosu starš-otrok. Govorim tudi iz lastnih izkušenj (smo zadevo zadovoljivo sanirali).

—

odličen odgovor.

Mislim, da v vajinem primeru ni dobro klina s klinom zbijati. Nič nisi napisal za kakšne laži gre. Če so to male bele laži, ki nikomur ne delajo škode, kvečem dobri, jaz ne bi zganjala panike, sicer pa bi se prvo obrnila na šolsko svetovalko ali pa kakšnega otroškega psihologa.