Mačja kuga

Pozdravljeni,
Pred nekaj dnevi smo posvojili muco,najdenjčka iz zavetisca, staro 4mesece. Ko je prisla je komaj nekaj pojedla in le pila, kmalu pa je zacela tudi bruhati in imeti drisko. Odpeljali smo jo k veterinarju, ki sumi na macjo kugo. Pravi da ima vec moznosti ker je bila cepljena.
Kugo je dobila preden je prisla saj je pri nas le notranja in ni bila v stiku z drugimi mackami. Zdaj je na infuziji, je ostala pri veterinarju, je shujsana in dehidrirana.
Je moznost prezivetja? Nevem, na kaj naj upam, koliko casa je se ostalo, kaksna so vasa mnenja.
Hvala

Ne ni možnosti preživetja, če je res mačja kuga. Naše mačke je sicer še niso imele – hvala bogu, samo kolikor sem brala o tej kugi, ni veliko možnosti za preživetje, še posebej če ju muc mlad.

Pišeš, da je notranja muca. Virus se lahko prenese v stanovanje tudi s čevlji, tako da če si dobila kake obiske, ki se čevljev niso sezuli, je kugo lahko dobila tudi pri tebi doma. In še nekaj. Če je stara mačka in ni sterilizirana ter bo imela še mladiče. Ta virus ostaja v njej in bodo mačjo kugo na svet prinesle vse skotene mačke. Sicer pa preživi ta virus 3 leta in vse kar imaš za mlado mačko, če bo preživela, vrzi stran. Tako mačje stranišče, kot sklečke iz katerih se hrani. Nikakor ne se ne moreš znebiti tega virusa četudi vse očistiš z ne vemkakimi sredstvi za razkuževanje, z varekino ali čimerkoli

Ne, muca je bila pri nas le 3dni, obiski, ki pa so prisli nimajo macke.
Hvala, ce ji uspe bomo zamenjali vse in razkuzili hiso.

Držim pesti, da vaši mucki uspe.

S podporno terapijo na veterini JE možnost preživetja, brez terapije pa žal ne. Mislim na vas in na vašo malo srčico v upanju, da preživi.

Virus lahko prinesete od zunaj na čevljih npr.
Drugače pa – veterinar nima kaj mislit, treba je testirat in če je influenca, dat mačko na podporno terapijo.
p.s. Plus obvestit vse stranke veterine in zavetišče, če je bolezen potrjena!

Kakšnim veterinarjem to zaupate svoje živali?

Je možno, preverjeno.

Kako je to možno.saj bi v zavetišču morali narediti vse teste in če ni zdravav pozdraviti če ne gre pač uspavat.katero pa je bilo to zavetišče ker po tvojah informacija oni dajejo v posvojitev tudi bolne in nepregledane.to pa je prepovedano,

Hvala vsem za pozitivne misli in odgovore!
Je ze na infuziji in terapiji. Bomo videli kaj bo…

Tudi jaz držim pesti, da vaši mali mačkici uspe preživeti:)))

Mi smo dali mucko cepit proti mačji kugi zanima me pa ali moram bit tui pozorna pri prebavi po cepljenju malo driska je normalno kr se je mala mucka… Toliko ne je kot velika pri veterinarju je bila zdrava tudi sm je rekl mora pa biti zdrava vsaj 14 dni po prejetju cepiva

Napiši tako, da bo vsaj približno razumljivo, da ti bo lahko kdo odgovoril.

Zanima me ali je cepljenje proti mačji kugi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}ščiti mačko ali se je možnost da zboli stara je 5 mesecev kljub cepljenju.

Cepljenje je treba se enkrat ponoviti, potem pa naceloma drzi. Vseeno pa do leta ali leta in pol macke ni dobro prevec izpostavljati – se pravi, spuscati ven, sploh ce so v blizini druge macke. Ali pa ce npr prineses domov se eno macko, je treba imeti vsaj 2 tedna strogo locene, vkljucno z umivanjem rok in preobuvanjem ali ciscenjem podplatov, ko gres iz enega prostora v drugega.

Mlade macke je pametno redno tedensko tehtat. Normalno pridobivajo v prvega pol leta okrog pol kile na mesec oz kakih 10 dek na teden. Ce se teza ustavi ali celo pade, lahko hitro ukrepas.

Pa ce se nisi, nabavi nekaj proti glistam in daj tako, kot ti recejo na veterini, pa cez 3 mesece ponovi.

Mačja kuga, prvič slišim

Mačja kuga:
Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenija, mačja parvoviroza, angl. feline panleukopenia) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost.

Povzročitelj je mačji parvovirus (FPV), ki je soroden pasjemu parvovirusu (CPV), povzročitelju parvoviroze pri psih. FPV se ne prenaša na pse, lahko pa pasji parvovirus povzroči bolezen pri mački. Po izsledkih neke študije naj bi bil CPV odgovoren za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} parvovirusnih okužb pri mačkah.

Mačja kuga se pojavlja tudi pri velikih mačkah, pri njih je pogostejša okužba s pasjim parvovirusom. Na človeka se virus ne prenaša.

Parvovirusi so zelo odporni in v okolju brez težav preživijo tudi 1 leto in več. Neobčutljivi so na visoke in nizke temperature ter večino razkužil.

Kljub razširjeni uporabi vakcin, je virus v populaciji stalno prisoten zaradi svoje zelo nalezljive narave in trdoživosti. K temu najbolj prispevajo okužene živali brez znakov bolezni, ki virus izločajo neopazno več dni do nekaj tednov. Pri velikem številu mačk namreč bolezen poteka neoplazno. Navadno se vse dovzetne zunanje mačke okužijo v prvem letu starosti.

Prenos in razvoj okužbe

Virus v telo vstopi prek prebavil ali nosne votline. Mačke se okužijo preko direktnega kontakta z okuženo živaljo ali njihovimi izločki. Virus se iz telesa izloča z urinom in blatom do 6 tednov po okrevanju. Mladiči se lahko okužijo že v maternici. Virus se prenaša preko kontaminiranih oblek, čevljev, rok, posod, posteljnine in kletk, najverjetneje pa tudi preko bolh in drugih insektov.

Inkubacijska doba je 5-9 dni, inkubacijska doba je lahko izjemoma tudi krajša ali daljša. Po infekciji se virus razmnožuje v mandljih in bezgavkah, od tam se po krvi raznese po celem telesu. V telesu se virus razmnožuje v hitro delečih se celicah, to so celice imunskega sistema, kostnega mozga in črevesne sluznice. Pri infekciji v prvih dneh življenja virus prizadene tudi živčni sistem, najpogosteje so to celice malih možganov. V črevesju povzroči atrofijo črevesnih resic, ki vodi v drisko zaradi zmanjšane absorpcije hranilnih snovi in povečane prepustnosti sluznice. Najbolj je prizadeto tanko črevo, saj se tam celice najintenzivneje delijo. Deljenje celic črevesne sluznice dodatno pospešijo stres, bakterijske infekcije, paraziti in spremembe v prehrani.

Obolele mačke so bolj dovzetne za sekundarne bakterijske infekcije črevesja in virusne infekcije dihal, saj je število belih krvničk možno znižano zaradi učinka virusa na kostni mozeg.

Okužba med brejostjo lahko povzroči odmrtje plodov in abortus. Bolj se bliža čas poroda, večja je verjetnost, da se bodo skotili živi mladiči. Nekateri mladiči bolezenskih znakov ne kažejo in in ostanejo nosilci virusa do 9. tedna starosti. Pri infekciji zadnji tretjin brejosti in prvih dneh po porodu prihaja do poškodb živčevja. Najpogosteje so prizadeti mali možgani. Virus lahko poškoduje tudi velike možgane, hrbtenjačo, vidne živce in mrežnico.

Bolezenski znaki

Mačja kuga najpogosteje izbruhne pri mladih nevakciniranih mačkah, smrtnost in obolevnost sta največji pri starosti do 5 mesecev. Bolezen je akutna in samoomejujoča.

V primeru perakutne oblike lahko mačke poginejo v 12 urah. Pojavi se septični šok, znižana telesna teperatura in koma.

Pri akutni obliki se najprej pojavijo vročina (40-41,6°C), depresija in neješčnost. Po 3 do 4 dneh se pojavi značilno bruhanje, ki pogosto vsebuje žolč in se pojavlja neodvisno od hranjenja. Razvije se huda dehidracija, ki se lahko kaže tako, da mačka čepi z glavo nad posodo z vodo, a ne pije. Driska se pojavi redkeje, najpogosteje v kasnejši fazi bolezni. Pri komplikacijah z drugimi infekcijami se pojavijo razjede v ustih, krvava driska in zlatenica. Močna dehidracija zaradi neješčnosti, bruhanja in driske postopno vodi v depresijo in polkomo. V terminalni fazi se pojavi znižana telesna temperatura. Mačke lahko nenadno poginejo zaradi sekundarnih bakterijskih okužb ali dehidracije. Živali, ki preživijo dlje kot 5 dni, ponavadi okrevajo, kar lahko traja tudi več tednov.

Mačke, ki se okužijo med brejostjo lahko abortirajo ali pa plodovi mumificirajo. Drugi znaki niso nujno prisotni. Pri mladičih okuženih v maternici ali v prvih dneh starosti se najpogosteje pojavi nekoordinirano gibanje in tresenje glave. Ni nujno, da so vse živali v leglu prizadete. Okužene mačke z blagimi živčnimi znaki lahko motnje do neke mere kompenzirajo in vodijo dokaj normalno življenje.

Postavitev diagnoze

Sum postavimo na osnovi značilnih bolezenskih znakov in znižanega števila belih krvničk (levkopenije). Število belih krvnih celic pod 2 x 109/l napoveduje slabo prognozo. Nižje so vrednosti, hujši so klinični znaki. Anemija je redka zaradi dolge življenjske dobe eritrocitov. Pojavi se le pri hudih izgubah krvi iz črevesja. Lahko je znižano tudi število krvnih ploščic, ki igrajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi.

Rezultati biokemijske analize krvi so nespecifični. Povišana aktivnost jetrnih encimov in povišana koncentracija žolčnih barvil nakazujejo na vpletenost jeter. Vrednosti so le blago do srednje povišane. Zaradi dehidracije so lahko povišane ledvične vrednosti. Virus povzroči tudi blago poškodbo ledvic.

Okužbo lahko potrdimo z dokazom virusa v blatu s hitrim testom ELISA. Ker se virus v blatu lahko izloča le kratek čas, je lahko test lažno negativen. Lažno pozitivni rezultati se lahko pojavijo nekaj dni po cepljenju proti mačji kugi.

Podobne znake bolezni in spremembe na krvi lahko povzročijo akutna zastrupitev, salmoneloza, mačja levkoza in mačji AIDS.

Terapija

Pogin lahko preprečimo z ustrezno simptomatsko terapijo in nego. Mačke, ki jih ohranimo pri življenju nekaj dni, ponavadi razvijejo ustrezne imunske obrambne mehanizme in tako premagajo infekcijo. Z infuzijo nadomestimo izgubljene elektrolite in preprečimo nadaljnjo dehidracijo.

Tekočino lahko nadomeščamo s podkožno aplikacijo infuzijske tekočine, razen v primeru hude dehidracije. Takrat je indicirana intravenozna tekočinska terapija. Na začetku s hrano in vodo počakamo, da zmanjšamo bruhanje. Bruhanje preprečujemo z zdravili proti slabosti. Zaradi sekundarnih bakterijskih infekcij uporabljamo antibiotike širokega spektra. Nadomeščati moramo tudi vitamine, glukozo in ostale hranilne snovi.

Po določenem času začnemo mačko hraniti večkrat na dan z manjšimi obroki bolj tekoče hrane. Mačke, ki hrano več dni zavračajo, hranimo po brizgi.

Odgovor na terapijo spremljamo z opazovanjem števila belih krvnih celic.

Preventiva

Okužbo lahko uspešno preprečimo s pravočasnim cepljenjem. Cepivo je 98{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} učinkovito. Delovati začne že 2 dni po aplikaciji, kar dobro zaščito nudi že po 14 dneh.

Prvo cepljenje mačjih mladičev se opravi pri starosti 8 do 9 tednov, drugo cepljenje ponovimo čez 3-4 tedne, tretje se opravi pri starosti 14-16 tednov. Po enem letu cepljenje ponovimo, nato zadostuje revakcinacija na 3 leta.
Starejše mačke cepimo dvakrat v razmaku 3-4 tedne, ponovimo čez eno leto, nato zadostuje cepljenje na 3 leta.

Ob izbruhu mačje kuge, je potrebno okolje in predmete, ki so prišli v stik z okuženo mačko dobro razkužiti z ustreznimi razkužili. Vse necepljene mačke, ki so prišle v stik z okuženo živaljo nemudoma cepimo. Alternativa je zaščita s pasivno imunizacijo. Iz krvi mačke, ki je bila večkrat cepljenja proti mačji kugi pripravimo serum, ki ga v nato apliciramo ogroženi mački v podkožje ali v trebušno votlino. Protitelesa v serumu se vežejo na virus, ki ga celice imunskega sistema nato uničijo. Ta metoda se je izkazala uspešna tudi v naši ambulanti. Pasivna imunizacija se uporablja tudi za za zaščito mačjih mladičev, ki niso dobili kolostruma. To je prvo mleko, ki ga mladič zaužije po porodu in vsebuje maternalna protitelesa, ki ščitijo novorojenca pred infekcijo v prvih tednih življenja. Mladič ga mora zaužiti v prvih 12-18 urah po rojstvu, kasneje postane sluznica črevesja za protitelesa neprepustna.

Virus lahko ostane v okolju še eno leto ali več po izbruhu, zato v tem času ne smemo domov pripeljati necepljeno mačko.

Pri mačji kugi je možnost preživetja res minimalna, mucka z mačjim “aidsom” spraviš pokonci, mačjo kugo pa po navadi ne uspe.
Težko pa verjamem, da je muca zbolela pri vas.
Res težko.

Si upam napisati, da mucke v zavetišču v resnici sploh niso testirali, čeprav so v svojih evidencah testiranje seveda obeležili (in si zagotovili denar za “opravljen” test!

Če muca ni bila cepljena zboli vseeno od kje jo prinešes. Ker se kuga prenaša po zraku je govoril veterinar. Boljše cepit pa imaš mirno vest.sm izgubila 3 mlade lepotce sicer nikoli nismo imeli kuge mi je tako zau. Smo dali uspavati da se niso mučli. Zato če imate radi živali jih cepite.