Ljudje, čedalje bolj se vas bojim
Asena V., 12.08.2021 ob 22:19
Avtorica teme,
deluješ malce starejša kot popularnost interneta in socialnih omrežij, vendar se očitno nisi nikoli v življenju zares ukvarjala s tem medijem (kar je lahko tudi velika prednost), da bi vedela, da so vulgarnost in obscenost, patološki narcisizem, slavohlepje in nevoščljivost od nekdaj v polni meri prisotni v vseh interaktivnih mehanizmih na internetu. Si sicer priviligirana, ker te ljudje do sedaj niso še popolnoma razočarali (je pa tvoja iluzija o ‘dobrih ljudeh’ tega sveta končno resno načeta), si pa zato torej še vedno opeharjena globokega spoznanja, da smo ljudje pod kožo še veliko bolj krvavi in krvoločni, kot bi si to lahko kadarkoli zamislila. Ali boš naposled le prišla do tega končnega spoznanja in opustila otroške fantazije o svetu in ljudeh, ali pa se boš, ko boš prišla iz bolnice, vrnila v svoje stare tirnice miselnih vzorcev in si boš rekla, da si bila ogorčena nad ljudmi verjetno le zato, ker si bila v bolnici, saj v resnici pa vendarle ljudje okoli tebe niso tako krvoločni in boš celo doživela kakšen posebno ganljiv moment človeške dobrote, ki si ga boš priklicala v življenje, da ja ne boš ostala v stanju duha, kjer boš absolutno razočarana nad razčlovečeno družbo, ki te v resnici še vedno obdaja.
Odvisno, koliko si pripravljena poseči v iluzije, ki so se ti napletle v glavi do tega trenutka … ali pa boš vse dvome odločno zavrgla in se postavila na stran pozitivcev, ki slepo verjamejo v dobro ljudi, v človeško dobroto in v obetavno usodo živih bitij na tem planetu.
V vsakem primeru boš živela v iluziji. In neznansko bolj udobno je živeti v iluziji, kot pa biti soočen z lažjo in zverinskostjo ljudi vsak trenutek. Tako da te bom razumela, če boš po odhodu iz bolnice, upam skorajšnjemu, pozabila na svojo načeto predstavo o svetu, saj bi to pomenilo, da bi se začela spraševati o bistvu svojega življenja v družbi ljudi, ki jih morda ljubiš, pa jih sploh ne poznaš zares. Niti te ne poznajo oni. In v nekem smislu živite en mimo drugega.
Morda pa te čaka še več preizkušenj, preden boš prestopila mejo naivnosti in se soočila s stvarmi takšnimi, kot so – da je dosti slabih, pa ravno toliko dobrih ljudi, da je večina nas še vedno prepričana, da je to le prehodno stanje, našega duha ali družbe, in da se bo slej ko prej pokazala pot v svetlo bodočnost.
Tudi sama verjamem v to. Vendar to pot nam ne bodo pokazali politiki, niti zdravniki, še najmanj pa visoki uradniki in globalisticni voditelji glabalisticnih organizacij. Za velekapitaliste, predvsem farma industrialce pa menda vsi vemo, da nam tlakujejo pot v pekel – s pomočjo prej naštetih.
Tole tole pa velik poklon.
En primer nedavno.
Na sestanku je vedno spregledana, ena siva miska. Sicer delavna in pridna, a malo zahrbtna.
Nekako sem želela, da jo vključim v proces, jo pohvalim ji dam priložnost do besede.
Potem kasneje dobim od nje servirano
Si vidla največ sem vedela, najbolj sem pametna in se tolče po prsih.
Lahko je rekla samo,
Hvala ti za priložnost.
Pa ni. Jaz sem svoje naredila, kar mi pove moja vest.
Njena je na preizkušnji.
To je pomembno kaj delaš ti in kakšen vpliv imaš ti, da drugim pokažeš pot, kadar zaidejo ( to sicer velja za avtorico teme).
Se popolnoma strinjam. Čeprav tudi v resničnem življenju ugotavljam to nestrpnost. Vsak se bojujejo za svoj uspeh in kar pokosi z vsemi. Pa čeprav morda sploh ne gre za njih. Samo da dajo svoj prav. To kreganje kdo je cepljen in kdo ne!? Zakaj bi komu težil. Vsak sam odloča, ne bodi pameten kako se bomo vsi mogli cepit ali pa pač ne. Ne bodi pameten kako ti vse veš. Če jaz tebi ne gnjavim zakaj prosim da tudi ti meni ne.
Me, 13.08.2021 ob 11:51
Zelim ti cimprejsnje okrevanje.
Čimprejšnje okrevanje je res najboljši odgovor.
Po tolikih letih spremljanja forumov te domene, z krajšimi ali daljšimi prekinitvami, sem ga v lanski pomladi izklopila. Z razlogom. Takrat, ko je situacija kritična (tvoja v bolnišnici je najbrž že taka), skrbiš za zdravje lastnih misli.
Kajti: iz majhne kepice, ki jo nekdo oblikuje, se privali ogromna kepa umazanije. Lahko bi se vprašal, od kje potreba ukvarjati se z blatom. Ne le avtorju, ki je tolikokrat zgolj scenarist lastnih umotvorov. Tudi tistih, ki “oplemenitijo” temo s fotografijo, ki se jo prilepi naknadno in ki označuje, da je pogovor vreden FB objave.
To spletišče gre svojo, očitno namenoma tako začrtano pot: samo poglejte, kaj vse se vam ponuja pod “VEČ S SPLETA”. Da o stranskih rubrikah “BIZARNO” in “BLAZNO RESNO” sploh ne izgubljam besed.
Sama to opažam že več kot eno leto, pravzaprav odkar se je začela korona situacija. Za masko prijaznosti se je začela odkrivati resnična bit človeške nravi, ki v vsej svoji uničujoči sili ruši odnose vsepovsod. In namesto, da bi se ljudje ukvarjali s sabo in reševali svoje tegobe, se spravljajo s svojim gnevom nad druge ljudi in kažejo svoj negativni besedni zaklad. Nimam besed kako malo posameznikov je v tem času ostalo takšnih kot so bili oziroma boljši, velika večina je sprostila negativizem in v mišljenju, da delajo dobro, se to ne dogaja. Ampak vsak ima svojo pot po kateri hodi. Ne moremo drugim soliti pameti, lahko pa jim mogoče na prefinjen način pokažemo, da še vedno obstaja lepa beseda.
Forum je zaprt za komentiranje.