Ljubljana najbolj zadeta od kokaina v Sloveniji!
Objavili raziskavo odpadnih vod, ki kaže porabo drog v mestih. Vse huje tudi na območju Maribora ter Domžal in Kamnika.
V času epidemije je kar malce neopazno izzvenelo marsikaj drugega, kar ni vezano na koronavirus, denimo poročilo o raziskavah odpadnih voda, ki jih, za koga morda presenetljivo, spremlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami EMCDDA.
Odpadne vode pač povedo marsikaj – med drugim se v njih zadržijo sledi snovi, ki so prisotne v posamični prepovedani kemični drogi, razširjeni tudi pri nas. Že več let je na prvem mestu kokain in meritve omogočajo okvirni izračun, koliko belega prahu porabijo v tudi pregovorno beli Ljubljani – vsekakor največ v državi.
Največ ob vikendih
Raziskava EMCDDA je ob kokainu merila tudi sledi ekstazija (oziroma MDMA) ter amfetamina. Toda v Sloveniji je poraba kokaina bistveno večja in bolj razširjena pri različnih slojih slovenskega prebivalstva kot tablete in drugi beli praški, ki so pretežno domena mlajših generacij pod 34. letom. Te podatke navaja drugo poročilo – zadnje nacionalno o stanju na področju prepovedanih drog, s katerim lažje razumemo tudi podatke o drogah v naših odplakah.
Višje obremenitve kot leta 2018
Vzorce je jemal Institut Jožef Stefan (IJS): »Običajno se analizira 24-urne kompozitne vzorce neprečiščene odpadne vode, vzorčene na vtoku čistilne naprave,« pojasnjuje prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju na IJS. Tam ugotavljajo, da so meritve v odpadnih vodah pokazale, da se v primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami slovenska mesta po vsebnosti sledi kokaina (določa se tako imenovani biomarker benzoilekgonin) uvrščajo v zgornjo polovico oziroma sredino med vsemi sodelujočimi mesti. V primerjavi z letom 2018 se nakazuje, da so obremenitve s sledmi kokaina v Ljubljani, Mariboru in na območju Domžale-Kamnik nekoliko višje – toda raziskovalci dodajajo, da je treba za zanesljive napovedi kazalnike zaporedoma spremljati najmanj pet let.
Sicer so največ sledi kokaina v odpadnih vodah namerili v Kopru, skoraj 0,6 grama vsak dan na 1000 prebivalcev – mednje pa ne gre šteti le domačinov, ampak tudi turiste, ki se zabavajo na Obali. Koper je med vsemi merjenimi kraji pristal na 12. mestu.
Ker pa v Ljubljani, sicer 23. na lestvici, živi petkrat toliko ljudi kot v koprski občini, na katerih so zajeli vzorec, ga prestolnica v zmnožku porabi bistveno več: več kot 116 gramov na dan. V Kopru ga domačini in gosti skupaj porabijo manj kot 30 gramov na povprečen dan, kar je manj kot v Mariboru, kjer ga gre dobrih 30 gramov na dan.
Povprečna poraba kokaina po mestih
Ljubljana 116,15 g/dan
Maribor 30,64 g/dan
Koper 29,54 g/dan
Domžale/Kamnik 18,08 g/dan
Novo mesto 6,58 g/dan
Velenje 5,50 g/dan
Zaradi izredne čistosti zaseženega kokaina policija domneva, da je tega na ilegalnem trgu veliko oziroma je dostopnejši, kot je bil v preteklosti: »Lani je bila čistost zaseženega kokaina malce nad 70-odstotna, trenutna čistost zaseženega kokaina v letošnjem letu je na ravni leta 2019, torej zelo visoka,« še navaja Menegalija.
Po podatkih policije iz poročila o drogah naj bi kilogram kokaina v veleprodaji stal med 35.000 in 43.000 evri, povprečna cena naj bi bila 40 tisočakov. A malokdo kupuje kokain na kilograme, pa še ta ga verjetno ne konzumira sam: v poročilu so navedli podatke združenja DrogArt, da gram kokaina v maloprodaji stane 20 do 150 evrov, povprečna cena pa naj bi bila 80 evrov.
Letna poraba kokaina v prestolnici tako znaša več kot 43 kilogramov, po povprečni maloprodajni ceni pa zasvojenci zanj odštejejo najmanj 3,456.640 evrov na leto. Glede na standard prebivalcev ter cene iz ulične prodaje oziroma tiste za tako imenovani čisti kokain, ki dosegajo tudi 150 evrov za gram belega prahu, je ta seštevek na koncu leta še višji.
Zakaj je toliko plešastih ali skoraj plešastih mlajših moških (že v poznih dvajsetih, zgodnjih tridesetih med 35 -40 pa sploh) v Sloveniji danes?
Imajo dosti manj las kot sovrstniki v sosednji Italiji in ni to moda ni.
Lasje jim sploh ne rastejo ali so izjemno krhki in prav nič gosti kot dlakice.
Poglejte razne politike te starosti, “podjetnike”, celo nekatere “športnike”, razne sekretarje na ministrstvih itd. itd.
Nemogoče, da imajo vsi le dedno plešavost, bolezni (obsevanja)…
Če greste še kam razen v Slovenijo ste to zagotovo opazili.
Obstaja povezava med plešavostjo in uporabo kokaina je očitna (znanstveno potrjeno).
Forum je zaprt za komentiranje.