Ljubezen po ločitvi

Mineva leto dni odkar sva se z ženo ločila. Sva brez otrok. V službi sem spoznal žensko staro 30 let. Ujameva se skoraj v vsem edino čustva pri meni so tu problem, ker se še velikokrat spomin na bivšo ženo. Je morda eno leto od ločitve še prekmalu stopati na novo življenjsko pot ali bi v tem času že moral preboleti ločitev? Izkušnje pri vas?

Jaz sem bivšega prebolela že pred ločitvijo. Ohladila sem se z leti, ko ni in ni šlo na bolje, zato je bilo relativno enostavno vzljubiti novega partnerja. Koliko ljubezni je še v tvojem srcu in kdaj je pravi čas zate, veš le ti. Predvsem pa se ne spuščaj v zvezo, če nisi predelal kakšnih starih ran, če so bile. Vstopi kot čim bolj bel, nepopisan list, no vsaj s to namero in se tega drži. Če je ženska ta prava, bo vse steklo naravno in če ni, boš vedel da ni to to in si vzel še malo časa.

Spominjal se boš vse življenje.

Tako je.

Stopi na novo pot.Ko boš srečen z drugo, bodo dnevi z bivšo bledeli.

In prav je tako.

Pravijo da polovico casa trajanja zveze  prebolevas , kar tudi sam potrjujem …

2 letiv veze / 1 leto prebolevanja

10 let veze / 5 let prebolevanja

citiram za avtorja Sencurjan:

Ma ne sračkaj no. 20 let zveze naj bi torej 10 let preboleval nekdo ? 🙂

Ja, če si oseba, ki se smiliš sam sebi in si ne znaš zapolniti čustvene praznine in obrniti novega lista v življenju. Drugače pa – misel na bivšega/bivšo se preneha, predvsem ko se odlepite od njihovih genitalij in spominov na čase dobrega skupnega seksa. klik je in mora biti v glavi.

Čustveno pa moraš razpad in razhod seveda čimprej predelati, pa čimmanj takih prijateljev in prijateljic, ki bi nonstop “pogrevali” to starorazmerje in posledice, samo stran od takih, tudi prekinit, ne pomaga to, ker se ahko vrtiš v začaranem krogu ravno zaradi tega nekaj let.

Nekje leto do dve leti je max  po razhodu iz daljše veze ( npr. 10 let+), za psihično stabilno osebo, osebo z izdelano samopodobo.

Je pa res, da si potem v novi zvezi izjmeno previden, ne odpreš se tako naivno čustveno takoj na “vse na izvoli”; kot si se morda zaljubljeno prej, v mladosti – kot še neizkušen in neizdelan. Si presneto previden. Ker ne želiš doživeti ponovnega in podobnega razočaranja. V današnjih časih, tukaj v tako mali Sloveniji z 2 milijonskim narodom, je to težko, ker je vse že nekako genetsko med seboj pomešano in premešano. In če imaštudi neke določene postavljene standarde, moralna pričakovanja, ker si moralen tudi sam. Ker z vzakim ali vsako pa se tudi potem ne smeš zadovoljiti, samo zato “da je”.  Potencialnni kandidati za partnerstvo z juga mene ne zanimajo, sever in druge celine ( ker imam tudi jaz severnoevropske korenine). Z leti, ko smo izdelani in točno vemo, kaj si želimo in kaj lahko od približno istostarostnikov nasprotnega spola v Sloveniji tudi pričakujemo, je pa čedalje težje, pa tudi vsi se nekako žemed “seboj poznamo”, ni več niti neke pričakovane neprepoznavnosti – če si moralen in se pač ne spustiš s štrika in ne iščeš samo seksualne potešistve in zvez prijatelj/ica z ugodnostmi, razmišljaš tako. Težko je v današnjem in trenutnem času po razhodu najti predvsem psihično in čustveno zrelega in stabilnega partnerja, še posebno v teh korona časih, ki so kar huda psihična preizkušnja za nekatere- ker so tudi bili prisiljeni več sobivati za domačimi zidovi tako s partnerji, kot lastnimi otroci,  šolanje otrok od doma, ipd., omejevanje gibanja, prehajanja med občinami, ipd. Nekatere je to spravljalo v res psihično labilno stanje. Ljudje so tudi psihično poškodovani, zelo – še dodatna oteževalna okoliščina pri spoznavanju novih partnerjev sedaj.

Zame je v takšni situaciji eno leto premalo. Ni pošteno do nove, da se ob njej spominjaš bivše žene. Najprej zaživi normalno sam – brez stalne prisotnosti bivše žene v mislih, potem pa veselo naprej.

To zgoraj je princip – konkretno časovno obdobje je pa za vsakega drugačno. Sam bi rabil cca leto in pol do dve, nekateri pridejo do tega že v par mesecih, pri drugih lahko traja par let. Moje osebno mnenje pa je, da če si na nekoga navezan, imaš res rad – ne moreš tega preboleti v par mesecih.

Samo ne zapletaj se s to novo žensko in ne flirtaj ter ne dajaj nekih upov, če še nisi predelal bivše. Sem si dopisovala in zmenkovala z moškim, ki je po letu dni dolgoletne zveze trdil, da je prebolel bivšo, potem pol leta kasneje pa mi reče, da se ne more čustveno vezat, ker se boji, da bo razočaran kot je bil z bivšo. Ni se pa vprašal, kako je razočaral sedaj on mene, ker prej je trdil popolnoma drgače.

To se pogosto dogaja pri takih, ki smo bili v dolgoletnih vezah, sploh z otroci, pa ni važno alil moški, ali ženska – ko si prizadet na čustvenem področju – in ja, si preklemano previden v vsaki novi zvezi, se ne razdajaš “na izvoli” čustveno, ker se preprosto ne moreš. Koliko se boš še čustveno nekomu sploh še kdaj odprl – ker ne žeiš nikoli več doživeti ponovnega razočaranja; časi so pa žal taki, da je tega precej naokoli po Sloveniji, čedalje več. ni več morale, moralnih vrednot, medsebojnega partnerskega spoštovanja, samo neko izkoriščanje za lastno korist dokler gre, ipd.

Zakaj se pa potem začneš zapletat v novo razmerje in dajat neke upe novi osebi in še trdiš, da si predelal preteklost? A da pahneš v to nezaupanje, ki ga doživljaš zaradi bivše ljubezni, še eno dodatno osebo več, se potem počutiš boljše, ker je še ena oseba več razočarana? Sem prepričana, da si na novi osebi samo celite rane in dvigujete ego za svoje zlomljeno srce, za katero je v bistvo kriva bivši oz bivša. Na tak način boste vedno znova in znova razočarani, ker, kar dajete, to potem pokasirate nazaj. Preboli, predelaj pa magari par let in bodi iskren v začetku novega razmerja, drugače sploh ne začenjaj kaj novega.

A kje piše v mojem zapisu slučajno, da sem se /se zapletam?  No?

Ne vem zakaj si zapisal starost ženske, svoje pa ne. Upam, da ne tvojem primeru ne gre za 50 letnika in 30 letnico, ker menim, da je to prevelika rzalika v letih.

Drugače pa si zrel moški, da tole sploh sprašuješ. Pohvale vredno, da ti ni vseeno.

Ti sam najboljše veš kdaj bo pravi čas. Včasih ne moreš vedeti, včasih moraš poskusiti. Pa saj se ti ni treba spuščati v sexualno razmerje, lahko je samo prijateljsko na začetku.

Iz svojih izkušenj vem, da sem začela hoditi ven z moškimi po slabih dveh letih, ampak sem npr. spoznala tri moške, za katere se je izkazalo, da niso ok, eden me je vizuelno celo zelo spominjal na bivšega. To je kazalo samo na to, da sem se prehitro želela ponovno vezati. Sem si rekla, da imam dovolj, da moram najprej predelati odnos z moškim in bila potem sama še kar nekaj let. Ampak v tem času sem se izoblikovala, predelala preteklost, naredila precej na sebi in temu primerno tudi našla kvalitetnega moškega. Enako svetujem tudi tebi – beri knjige za osebno rast (pa ne new age), delaj na sebi tudi glede fizičnega telesa (rekreacija …), predvsem pa poskusi priti do točke, ko boš sam srečen in izpolnjen … To je točka na kateri je najbolj pametno spoznati novega partnerja po mojem mnenju.

Poglej, kaj si odgovorila na moj post. Da se to vam dogaja, ki ste bili v dolgoletnih zvezah, da ste čustveno nedostopni za novega partnerja.

Ta moški je že od začetka vedel, da to ni to. To kar ti je natvezil je samo izgovor, verjemi.

Ne da nimo popolnoma čustveno nedostopni – ampak da smo izjemno pazljivi, koliko se čustveno odpremo eventuelnemu novemu partnerju.Ne moraliziraj in ne picajzlaj preveč, prosim 🙂