Lahko psihoterapija prepreči mobing?

Menjam službo bojim se da bom žrtev mobinga ali psihoterapija to lahko prepreči

Psihoterapija je zate, ne čaroben ščit proti vsemu neprijetnemu.

In še opravičujem, za tak žleht ton. Mi ne moremo spreminjati drugih, lahko samo svoj odziv, ki pa ima tudi svoje omejitve.

Če boš dobila toksične sodelavce, ne moreš nič drugega kot zamenjati službo – so sami odgovorni za svoja dejanja, če želiš okrepiti sebe in zdraviti svoje travme (v psihološkem smislu) je PT dobra izbira. Se boš lažje spopadala z namernimi in nenamernimi mikroagresijami drugih (ki niso tvoja odgovornost).

Že dolgo dolgo nazaj je bilo eno gibanje v ZDA “no Means no” in cel halo, ker je en policist svetoval študentkam, da k zmanjšanju rizika spolnega napada pripomore manj izzivalni stil oblačenja. …

Če pustim odklenjena vrata, si NE zaslužim, da mi vlomijo – če ne držim ein arm Lange od drugih, si NE zaslužim biti prešlatana – če grem zvečer na pijačko, si NE zaslužim podtaknjene droge za poslistvo in v bolnišnici izvedeti, da so me našli ob smetnjakih golo in nezavestno s ***, ki moje skoraj-truplo naskakuje.

Se pa mora nasilnež bolj potruditi z zaklenjenimi vrati, ali stopiti par korakov do mene. Pa lažje tečem v supergah kot 15cm štiklih, pa je kavbojke težje strgati, pa je treba veliko več načrtovanja mi v dom vlomiti tako, da nihče ne vidi in sliši, kot na zabavi, kjer si kot sardela samo v kozarec 20cm stran vreči.

Psihoterapija je dobra stvar (vsaj na splošno), samo imej realistična pričakovanja – zmanjša rizik mobinga, tako kot zaklenjena vrata vlom.

In še enkrat oprosti za žolčen in dolg zapis – ljudje pričakujejo čudeže, niso. Lažje se boš spopadala s stresom, strahom itd, če imaš tam psihično nasilne norce pa jih z obiskom psihoterapevta ne boš ozdravila na daljavo.

Delno že – zato ker spremeni tebe in tvoje odzive. Sicer pa tako, kot je zgoraj zapisano.

Postaneš del volčjega krdela in s tem, ko boš njihov, te bodo pustili pri miru (no ja, moral boš opravljati za vodje krdela umazane posle. Če si dober človek, ti bo tudi to hudo breme.).

To je seveda nepačen nasvet. Nikoli se ne smemo vdati pritiskom volkov. Moraš pa imeti kar močne živce, da zdržiš njihove napade. Kaj pa vem…morda bi ti psihoterapija pomagala (pri zdravniku – psihiatru, ne pri wannabe terapevtih), da okrepiš svojo osebnost.

Ravno zdravniki-psihiatri nimajo pojma o psihoterapiji, ker zanjo niso usposobljeni. Folk itak ne loči teh osnovnih pojmov, kaj je psiholog, terapevt, psihiater  – potem pa mislijo, da ker je nekdo medicinski faks končal, da je nek top šit in da je dejansko opremljen in sposoben se ukvarjat s človeško psiho. Zakaj že? A ker pozna biološke in fiziološke procese v telesu ali kaj? Kakšno zvezo ima to s človeško psih? Pa od kod vam tako otročja razmišljanja, da na piedestal še vedno postavljate to medicino, ki je zgolj mehanična veda o človeku.

Psihoterapija je veda, ki zahteva povsem svojo vrsto izobraževanja in brez skrbi, da psihoterapevti, ki so to dali skozi, imajo neprimerljivo več znanja in strokovnosti kot pa nek medicinec. Psihiater je primeren za motnje, ki se jih da ali jih je celo treba uravnavat z medikamenti, za resno psihoterapevtsko obravnavo pa psihiater NI usposobljen, razen če je dal skozi prav izobraževanje za psihoterapevta, ki je nekaj povsem drugega kot pa psihiatrija.

Kar se tiče mobinga – psihoterapevt ti lahko pomaga odkriti, zakaj si žrtev mobinga in s tem tudi transformirati sebe, da se iz tega izvlečeš. Ker žrtev česar koli ne postaneš kar tako, vzroki so pa po navadi globoki in izvirajo iz tebe same.

Naučeni smo tako, da je treba probleme reševati z nenasiljem. Tako nekako, da če vas udarijo po levem licu, nastavite še desno.