Ladak-treking
Res je. Ladak je severno od glavnega grebena Himalaje, ki praviloma zaustavi monsun. Sicer je avtonomni del zvezne države Džamu&Kašmir, za razliko od sosednjega Kašmirja je Ladak zelo spokojen, le precej indijske vojske je nastanjene tam (mejno območje s Pakistanom in Kitajsko/Tibetom).
Možnosti za treking je veliko, za razliko od Nepala pa tu na poti ni lodžev, guesthousov etc. ampak moraš najeti konje (ali mule), imeti šotor, vzeti s seboj hrano, spalko etc. Opremo se da sposoditi. Najcenejša varianta je, da sam najameš konje (in konjevodca, s katerim se je pametno zmenit, da ti tudi kuha, vsi konjevodci pa tudi dobro poznajo pot, tako da ne rabiš posebnega vodnika). Za dva potrebuješ dva konja (krajši trekingi) oziroma tri (daljši – dva tedna in več). Plačaš po konju, mislim, da so cene okoli 250 rupij (cca. 1.200 SIT) po konju na dan. Konjevodec je “vključen” v ceno. Hrano kupiš sam v Lehu (ob asistenci konjevodca, ki ve, koliko je treba česa kupiti). Za kuhanje mu plačaš posebej.
Med trekingom moraš plačevati taborjenje, bodisi bližnji vasi ali samostanom, ki so lastniki zemlje, na kateri si postavil šotor. Cene za taborjenje so bolj simbolične. Konjevodec pa iz svojega denarja plačuje travo, ki jo popase konj. Če se ne vračaš na izhodišče, moraš plačati konjevodcu še dneve, ki jih bo porabil za povratek, temu pa dodaš tudi nekaj napitnine.
Nekaj območji v Ladaku sodi med t.im. “restricted area” (Nubra, Rupšu), kar pomeni, da če si namenjen tja, moraš dobiti dovolilnico, ki traja en teden, zato je treba paziti na datum.
Letalsko karto si velja rezervirati čim prej, ko so na voljo še poceni variante – tu na forumu so omenjali ceno okoli 130.000 SIT iz Ljubljane do Delhija, kar je zelo ugodno. Nekaj cen za treking sem ti navedel. Siceršnje bivanje v Indiji je lahko v razponu od skrajno poceni do poceni – odvisno, koliko si privoščiš. Recimo hotel (Delhi, Manali, Leh): 500 – 1000 SIT, prevoz Delhi – Manali: do 2500 SIT, zajtrk+večerja: do 1000 SIT, prevoz Manali – Leh: do 6000 SIT…
Obveznih cepljenj ni, velja razmisliti o hepatitisu – drži deset let se mi zdi (sploh še, če nameravaš še kdaj “higiensko oporečne” kraje).
Varnost: Ladak je zelo spokojna dežela, res pa da v nemirnem sosedstvu. Tudi pot do tja je razmeroma varna. Razmeroma pomeni pač običajno stopnjo previdnosti, ki velja na potovanjih nasploh. Dobro je, da imaš za Indijo že nekaj popotniških izkušenj (ni pa nujno).
Če sopotnika ne najdeš v Sloveniji, se lahko odpraviš tudi sama. Tam ti sopotnika ne bo težko najti.
Tinka, dobra odločitev. Ladakh z gl. mestom Leh je prava puščava. (Kolobar je vse prav povedal!) Nekaj dni nazaj smo odgovarjali nekomu, ki je imel namen na treking v nepal pa smo ga usmerili na Mali Tibet ali Ladakh. Tu namreč živijo Tibetanci in budisti lamaisti. V dolini je veliko gomp ali lamaserij, med njimi nekaj tisoč let starih. Nubro vally se splača obiskati. Mogoče ti bo pomagalo – policijsko dovoljenje smo dobili v enem dnevu in to pri lastniku “Sonam rest house”, katerega oče je začetnik trekingov v Ladaku. V tem hotelu lahko tudi ostaneš, vzdušje je izredno prijetno (Mama dela na tibetanskem radiju in tudi kuha!). Sicer pa je poceni hotelov še veliko. Tukaj mi je bilo celo bolj všeč kot na pravem Tibetu. Izbrala si si pravo stvar. Cepljenja niso potrebna (obvezna), antimalariki tudi ne. Nedaleč od Sonam hotela je izvir neoporečne vode in to vodo lahko piješ tudi v hotelu, ker jo nosijo iz izvira. Drugod na vodo pazi!
Uživaj!
Nomad
Ja, 2500Eur je visoka cena. V svoji režiji bo številka vsaj pol manjša. Z nekaj popotniškimi izkušnjami sicer lažje preživiš prvi šok, ko stopiš iz letališke stavbe, vendar vsakomur je enkrat prvič.
Resda je v Ladakhu na trekingih ni guesthouseov, se pa da včasih prenočiti v samostanih ali pri domačinih ter pri njih dobiti tudi hrano. Seveda pa brez šotora in lastnih zalog hrane ne gre. Vendar pa, če si pripravljen na malo težji nahrbtnik, gre tudi brez konjev. To ti daje več svobode, saj se sam sproti odločaš koliko boš hodil, kje boš spal… Konjevodci imajo ponavadi ustaljene prostore za kampiranje. Ker so hitrejši kot trekerji, zjutraj nabašejo tvojo prtljago in vidiš jih šele zvečer, na mestu, ki so si ga sami izbrali.
V vsakem primeru je bil za mene treking po Ladakhu precej zanimivejši kot v Nepalu, čeprav tu ni znanih osemtisočakov. Je pa zato veliko prijetnih vasic s prijaznimi Tibetanci, zanimivih samostanov in pa predvsem manj trekerjev. Mislim pa, da v Lehu ni problem dobiti sopotnika.
Prijetno pot! Kemo
Tinka, sicer je cena odvisna od programa in časa potovanja. Če je v tej ceni polet, hoteli in polet v Leh in še treking, to še ni tako hudo. Predlagam ti sledeč itinerer: letalo do Delhija (cca 130.000 sit), vlak do Amritsarja (Zlati tempelj-Sikhi), avtobus preko Pathankota v Daramsalo (Dalajlama-Tibetanci), avtobus preko Kulu vally do Manallya (Vshish vasica z vročimi izviri in saduji) in avtobus (kombi ali džip) do Leha. Tam pa po mojem prejšnjem prispevku. V Manaliju je več agencij, ki ti organizirajo prevoz in tudi trekinge. Malo pazi ker nekateri veliko obljubljajo in malo izpeljejo. Manali je sicer poln indijskih in zahodnih turistov. Jaz sem tam vedno srečal še kakšnega Slovenca! Pazi na aklimatizacijo! Iz Leha pa lahko letiš direktno v Delhi, le rezerviraj polet do časa! Vedno se za vse cene (hoteli ztreking) pogajaj do onemoglosti! Za omenjeni znesek boš lahko uživaqla vsaj 45 do 60 dni.
Nomad
S “popotniškimi izkušnjami” sem imel v mislih naslednje. Indija velja za “naporno” deželo, ki ni primerna za prvo popotniško izkušnjo. V neki meri se s tem celo strinjam – nekatere Indija hitro spravi ob živce, še celo na organiziranem potovanju, drugi pa tam podolgem in počez uživamo – pač odvisno od človeka. Sam sem na primer prvič odšel tja sam in se učil na lastnih napakah in to po kar nekaj obiskih še vedno počnem, ker je za moj okus to edini način, kako hoditi po svetu.
Ladak je sicer zelo drugačen od ostale Indije, precej manj “naporen”, da pa prideš do tja, ti vsaj malo Indije ne uide. Načeloma zadeve ni težko speljat v lastni režiji, če si malo samostojna, prilagodljiva, potrpežljiva… in ti tuje navade ne najedajo živcev.
Za ceno ti ne morem reči, ali je pretirana, ker ne vem, kaj zajema. Če organizator najame podizvajalca – lokalno agencijo v Indiji in ti organizirajo “full support” treking s tremi menuji za zajtrk etc., potem je cena ugodna, če pa organizator vse skupaj zimprovizira na licu mesta z lokalnimi konjevodci, potem pač ne. Vsekakor v lastni režiji lahko zadevo spraviš na dobro polovico ali še manj (v Kemotovi varianti najbrž precej manj).
Jaz bi sla po 5.juliju vsaj za mesec dni. Trenutno se nimam kaksnega sopotnika in tudi karte ne, razmišljala sem celo, da bi šla kar sama. Bi bila pa zelo vesela kaksnega sopotnika.
e-mail: noga@pinkopnk.com
tinka
Če ti kaj pomaga (citat):
Potovanje v indijski Ladak
=========================
Skupino na potovanje v “Mali Tibet” oz. v Ladak pelje Mojca Gorjan, članica Društva za podporo Tibetu kot zasebnik (ne kot agencija). Za skupino bom uredila letalske vozovnice in vize za Indijo, za organizacijo trekinga (preko lokalne agencije oz. s pomočjo prijateljev v Ladaku), obisk doline Nubre, prenočišča v Lehu in še kaj.
Program potovanja pa je naslednji:
– odhod iz Ljubljane preko Frankfurta v Delhi 7. julija 2003;
– polet iz Delhija v Leh, nato počivanje ter 9. ali 10.7. obisk znamenitega festivala v samostanu Hemis;
– čez dan ali dva trodnevno potovanje v Nubro (komaj pred leti odprto področje) z jeepi;
– po vrnitvi v Leh odhod na 18 dnevni treking od samostana Lamayuru do Hemisa;
– iz Leha se bomo vrnili po slikoviti visokogorski cesti v Manali;
– iz Manalija pa z avtobusom v Delhi ter domov;
– povratek domov 8. avgusta 2003.
Če koga omenjeno potovanje zanima naj se čimprej, oglasi po mailu: mojca.gorjan@guest.arnes.si ali pa po GSM 041 651 233 – po 8. uri zvečer; zaradi nujne rezervacije letalskih vozovnic.
Forum je zaprt za komentiranje.